Sušnik: Naši ukrepi so usmerjeni v izboljšanje položaja slovenskega kmeta

S pametnimi programi kmetijstva in razvoja podeželja je mogoče zagotoviti nova delovna mesta in s tem preprečiti grozeče praznenje podeželja, izboljšati starostno strukturo prebivalcev ter spodbuditi mlade h kmetovanju. Predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Strokovnem svetu SDS Franc Sušnik je, skupaj s predsednico Komisije za kmetijstvo in ekološko pridelavo Miro Kos Skubic in predsednikom Komisije za prehrano, veterinarstvo in zootehniko mag. Markom Vizjakom, predstavili politična izhodišča, sistemske cilje in ukrepe na omenjenih področjih. Kot je uvodoma dejal Sušnik, je odbor na podlagi temeljite analize stanja v državi pripravil program, ki je rezultat dela številnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s temi področji. »S programom smo skušali odgovoriti na izzive, ki so pred slovenskim kmetijstvom in slovenskim podeželjem in odgovoriti na vse negativne trende, ki so se pokazali na tem področju, sploh v zadnjem triletnem obdobju,« je dejal.

Kot je še izpostavil, je so v odboru kot enega največjih problemov na področju kmetijstva zaznali slab ekonomski položaj slovenskega kmeta. »Vsi ukrepi, ki smo jih pripravili, so usmerjeni v izboljšanje ekonomskega položaja slovenskega kmeta. Na ta način bomo skušali zaustaviti grozeče praznenje podeželja, izboljšati starostno strukturo prebivalcev, poskušali animirati še koga, da se odloči za kmetovanje. V zvezi s tem so pripravljeni ukrepi, ki bi izboljšali pokojninsko in zdravstveno varstvo kmetov,« je dejal v nadaljevanju in dodal, da so pripravljeni tudi ukrepi, ki bi pripomogli k izboljšanju posestne strukture, to se pravi obdelovalne površine, ki se je v zadnjih 10 letih kljub vsem prizadevanjem povečala samo za 0,7ha, kot izhaja iz popisa kmetijstva v letu 2010. »Naša temeljna usmeritev je povečati ekonomsko moč slovenske kmetije na ta način, da jim damo v upravljanje zemljo, ki je v lasti države, tako kar se tiče kmetijskih zemljišč, sploh pa kar se tiče gozdov. V zakonu o gozdovih smo napisali to usmeritev, katere izvajanje pa je v zadnjem obdobju zastalo. Prepirčani smo, da je na območjih z omejenimi dejavniki nujno podeliti koncesijo za gospodarjenje z državnimi gozdovi in kmetijami na teh področjih in na tak način bistveno izboljšati ekonomski položaj kmeta,« je še dejal Sušnik.

 Kot drugo temo je izpostavil politiko in načrte, povezane z gospodarjenjem s slovenskimi gozdovi, ki so v državni lasti. »Gre za cca 240.000 ha gozdov, ki so bili podeljeni v upravljanje in so odraz negospodarnega ravnanja s temi gozdovi,« je dejal Sušnik in dodal, da država z njimi bistveno premalo iztrži. Zato je Odbor pripravil predlog, da se po izteku koncesije leta 2016 ti gozdovi dajo v upravljanje gospodarski družbi, ki bo v 100 % državni lasti in ki bo zagotovila gospodarno izrabo tega velikega potenciala. Izpostavil je še, da se odbor zaveda velikega problema, ki je povezan z gospodarjenjem z gozdovi, in sicer razdrobljenosti gozdne posesti. Povprečna gozdna posest namreč meri 2,6 ha, 350.000 pa naj bi bilo lastnikov, kar je posledično tudi razlog za slabo izkoriščen letni prirastek. Kot je poudaril Sušnik, od 8 milijonov kubikov letnega prirastka porabimo zgolj med 3,2 in 3,4 milijona, kar je občutno premalo. Posledično se starajo sestoji in dela se velika gospodarska škoda. »Pripravili smo program posebnih spodbud za združevanje lastnikov gozdov, ki bi moral prinesti rezultate,« je še izpostavil Sušnik.

Glede subvencij je predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dejal, da je treba subvencionirati tisto proizvodnjo, ki se bo zaključila s plasmajem proizvodov na trg. Na koncu je še povedal, da odbor podpira reformo zborničnega sistema in s tem tudi ukinitev obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici.Predsednica Komisije za kmetijstvo in ekološko pridelavo Mira Kos Skubic je uvodoma dejala, da je kmetijstvo pomembna gospodarska panoga, ki pa je v relativno težkem položaju, zato morajo biti vsi ukrepi usmerjeni v to, da bodo kmetje ostali na kmetijah, pri čemer moramo spodbujati tudi mlade, da bi ostajali doma. Kot je poudarila, je to vezano tudi na infrastrukturo na podeželju, na objekte, šole, promet. »V tem delu bomo temu namenili, v povezavi s črpanjem evropskih sredstev, tudi velik poudarek,« je dejala Kos Skubiceva in dodala, da se moramo zavedati, da je skupna kmetijska politika EU za nas kot članico bistvena. »Trenutno se v Bruslju pripravlja nov finančni program za obdobje 2014-2020, kar nam daje možnost, da bomo te nove ukrepe lahko prilagodili, da bodo res povečali ekonomski status kmetov. Zavzemali se bomo za spodbude, ki ne bodo namenjene le sami večji proizvodnji hrane, ampak da se bodo ti izdelki potem tudi dejansko pojavili na trgu. Kajti trenutno imamo program ekološke pridelave, visoke spodbude, pa vendar je slovenske izdelke težko najti na trgu. Le če povečamo na eni strani interes kmetov za kmetovanje in s tem tudi količine za potrošnika, potem je za nas in za celo državo uspeh,« je še poudarila.Dotaknila se je tudi pomena kmetijstva za ustvarjanje delovnih mest na podeželju. Tak primer je npr. Bela krajina, kjer industrija propada, obstaja pa tam okolju prijazna velika biotska raznovrstvnost. »Imamo naravne parke, Kolpo in je možno s turizmom in pametnimi programi kmetijstva in razvoja podeželja zagotoviti nova delovna mesta, da bodo ljudje, ki so ali izgubili službe ali ne želijo iti v mesta, tam tudi ostali in živeli naprej in da se Slovenija ne bo potem toliko zaraščala,« je še dejala predsednica Komisije za kmetijstvo in ekološko pridelavo. Izpostavila je še, da je pomembno, da se socialna, zdravstvena in pokojninska reforma povežejo s kmetijstvom. »Tukaj tudi naš odbor sodeluje z ostalimi odbor Strokovnega sveta. kajti kmetijstvo je interdisciplinarno in je treba vsa področja med sabo povezati, da bo imel tudi slovenski kmet enake možnosti, kot ostali zaposleni,« je dejala Kos Skubiceva.V nadaljevanju je spregovorila še o odpravi administrativnih ovir. »Administrativne ovire želimo zmanjšati na način, da bo to za ekonomski status kmetov primerno, da pa s tem ne bo ogroženo zdravje oz. zaščita potrošnikov,« je dejala.

Nenazadnje je izpostavila tudi pomen združevanja proizvajalcev v skupine proizvajalcev, ki je v Sloveniji še bolj v povojih. »Skupine proizvajalcev lahko zagotovijo večje količine in so boljši partner trgovskim verigam, kot vsak posameznik. Prav na razvoju shem kakovosti ekološkega kmetijstva se je izkazalo, da je to doprineslo tudi k boljšemu trženju,« je spomnila in dodala, da ne smemo pozabiti na promocijo pri potrošnikih, da bo slovenski potrošnik posegel po slovenski hrani in ji še dodatno zaupal.   Predsednik Komisije za prehrano, veterinarstvo in zootehniko mag. Marko Vizjak je uvodoma predstavil področje varne hrane, ki se mu v zadnjem času posveča vedno več pozornosti. »Še bolj poglobljeno bomo delali na področjih, ki so se izkazala za delikatna. Na prvem mestu je ozko gledanje varnosti hrane. Tukaj mislim predvsem na tisto varnost, ki vsebuje odsotnost vseh bakterioloških in kemičnih agensov, ki lahko škodijo našemu zdravju,« je uvodoma dejal mag. Vizjak in dodal, da v ta okvir sodi tudi prehranska varnost.

Izpostavil je tudi problem samooskrbe, ki v zadnjem času skokovito upada, kar nam lahko povzroča velike skrbi. »Če sami ne bomo za sebe pridelali dovolj hrane, to pomeni, da bomo v prihodnjih letih in desetletjih postali odvisni od tujega uvoza, kar pa lahko v primeru določenih mednarodnih kriz, npr. političnih ali zdravstvenih kriz, privede do zelo nevarne situacije,« je opozoril.

Predlogi, ki jih je pripravil odbor vsebujejo tudi predloge za promocijo uravnotežene prehrane in zdravega načina življenja. »Ocenjujemo, da je pri sedanjem delovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kar nekaj ovir. Zakonodaja je sorazmerno nepregledna, srečujemo se s hiperprodukcijo predpisov, ki pogosto ovirajo naše pridelovalce in predelovalce. Zakaj? Ti predpisi so še bolj strogi kot predpisi Skupnosti. S temi predpisi ustvarjamo nadstandard v varnosti hrane, vendar tega nadstandarda kasneje nismo sposobni prodati kot nadstandard, ne dosežemo ustrezne dodane vrednosti,« je pojasnil mag. Vizjak in dodal, da bi morala biti zakonodaja pregledna, enostavna, pisana v smislu ugodnih pogojev za razvoj živilsko-predelovalne industrije, seveda pa ne na račun varnosti potrošnika.

Kot zelo pomemben dejavnik v sektorju, ki skrbi za varnost prehrane, je izpostavil reorganizacijo službe. Varna hrana namreč še vedno ni pod eno streho. Tudi področje laboratorijev bi moralo biti drugače urejeno. Mag. Vizjak je ob tem opozoril, da je pri laboratorijih ključno, da ne gre vse v zasebne roke. »V evropskih prehranskih aferah se je pokazalo, da morajo še vedno imeti odločilno vlogo državni laboratoriji,« je opozoril.

Na koncu je mag. Vizjak še dejal, da je zelo pomembno, da imajo potrošniki transparentno, na spletu, ves čas na voljo rezultate analiz, da tekoče vidijo, kaj delajo državni organi, kako kontrolirajo in kakšne so te analize. Tudi na tem področju se odbor zavzema za združitev informacijskih sistemov. »V Sloveniji na tem področju sicer tečejo stvari bolje, kot marsikje v Evropi, a še vedno je ta informacijski sistem preveč razdrobljen, imamo več sistemov, ki niso med seboj povezani,« je na koncu dejal predsednik Komisije za prehrano, veterinarstvo in zootehniko.