Strupeno odlagališče ogroža okolje

Kako daleč je proces sanacije odlagališča? Poslanke in poslanci so na seji državnega zbora postavljali poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Poslanec SDS Aleksander Zorn je postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniću.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.ALEKSANDER ZORN: “Hvala lepa. Najprej, gospod minister, pohvala. Zadnjič sem vam postavil vprašanje o Sitarjevcu, o opuščenem pa ne zaprtem rudniku svinca, in šli ste si to v živo pogledat sami čez štirinajst dni, tako da ste videli, da je nevarnost res akutna. In zdaj nekaj podobnega. Zelo blizu namreč, pri Šmartnem pri Litiji, je v dolini potoka Rakovnik odlagališče z usnjarskimi odpadki, ki se je začelo polniti leta 1969, ko je Litija dala IUV za odlaganje odpadkov v najem 18.296 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč, travnikov. Odlagališče se je torej polnilo z usnjarskimi odpadki več kot 35 let. V sodobnem postopku strojenja kož s trivalentnim kromom se uporablja več kot 250 različnih kemikalij, med njimi arzen, kadmij, cink in krom. Sulfidi, kisline, baze in težke kovine, ki se uporabljajo v usnjarski industriji, učinkujejo na okolje strupeno, če se z njimi ne ravna ustrezno seveda. Če organski ostanki, ki nastajajo iz usnjarskih surovin, to je kož, dlak, raztopljenih proteinov, maščob in keratina, pred odlaganjem niso ustrezno obdelani, njihovo razkrajanje odvzema kisik flori in favni iz neposrednega okolja. Usnjarskih odpadkov je v dolini potoka Rakovnik po oceni več kot 100.000 ton, tako da ne govorimo o mali zadevi. Iztok iz odlagališča pa se širi, je strupen smrad in se še stopnjuje, kajti potoček to odlagališče prečka. Odlagališče ni v uporabi od leta 2007, ministrstvo za okolje in prostor pa je januarja 2008 potrdilo odlok o strategiji prostorskega razvoja občine Šmartno pri Litiji, v katerem je med drugim zapisano, da je prioriteta za dosego ciljev prostorskega razvoja občine tudi sanacija odlagališča industrijskih odpadkov Rakovnik. Ker je v omenjenem odloku določeno, da nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor, vas sprašujem: Kakšno je trenutno stanje na odlagališču Rakovnik in kako daleč je proces sanacije?”DR. ROKO ŽARNIĆ: “Hvala lepa. Spoštovani! Agencija za okolje je 24.8.2007 potrdila dokumentacijo za zapiranje odlagališče Rakovnik takratnemu upravljavcu odlagališča IV, Industrija Vrhnika iz Usnja Vrhnika. Načrt še neizvedenih del, je dokument, po katerem se mora izvesti dokončno zapiranje odlagališča v roku, ki je bil določen na podlagi predpisov o odlaganju odpadkov, to je do konca leta 2008. Za spremljanje in izvajanja načrta neizvedenih del je bila zadolžena inšpekcija IRSOP. Neizvedena dela od leta 2007 so sledeča: odlaganje v času januarja do julija 2007 je bilo odloženo cca 700 ton usnjenih odpadkov in cca 60 ton dehidriranega odpadnega blata, počiščen izcednih vod odlagališča Rakovnik, potem prekrivanje odlagališča s kompostom, obnovite drenaže za izcedne vode na severnem in zahodnem delu odlagališča ob dovozni cesti, podaljšanje kanale za odvajanje čistih oziroma zalednih vod na vzhodnem delu odlagališča, namestitev ograje na vzhodnem delu odlagališča, izvajanje meritev, ravnanje z izcednimi vodami. Po zaprtju odlagališča je moral izvajalec odlagališča zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa v naslednjem obsegu: meritev meteoroloških parametrov, količino izcednih vod in monitoring odpadnih vod, monitoring podzemnih vod, analizo potoka Rakovnika in meritev emisij odlagališčnega plina. Inšpektorat za okolje in prostor je na tej lokaciji preverjal v okviru rednih inšpekcijskih nadzorov, še vedno preverja, v skladu z letnim načrtom dela vsaj enkrat letno po potrebi tudi večkrat. Inšpekcija je nadzorni organ, ki v primeru tega zaprtega odlagališča ugotavlja in spremlja izvajanje aktivnosti, ki so bile potrjene z načrtom izvedbe še neizvedenih del in ki jih je upravljavec zaprtega odlagališča dolžan izvajati vsaj še do leta 2012. V okviru nadzora odlagališča Rakovnik je ugotovljeno, da upravljavec zaprtega odlagališča IUV kot družba v stečaju, izvaja vse aktivnosti v skladu s potrjenim načrtom še neizvedenih del med ostalim tudi obveznost izvajanja monitoringa odpadne, izcedne in podzemne vode. V okviru izvajanja monitoringa zaprtega odlagališča je dvakrat letno opravljena tudi analiza vode v potoku Rakovnik in vzorčna mesta so nad in pod odlagališčem. Na zadnjem kontrolnem inšpekcijskem pregledu tega odlagališča dne 11.11, letos je bilo med drugim ugotovljeno, da upravljavec tega zaprtega odlagališča še ni izvedel vseh del iz potrjenega načrta in sicer površina ni še v celoti zasajena z drevjem. Ugotovljeno je tudi da se kanalete z odvajanjem ne vzdržujejo redno, delno je zasut jašek pred zbirnim bazenom izcednih vod, poškodovane so rešetke na potoku Rakovnik pred odlagališčem. V zvezi z ugotovljenim je bilo upravljavcev IUV družbi v stečaju odrejeno, da očisti kanale, jašek in rešetke na potopu do 12. decembra letos. Upravljavec je inšpekcijo obvestil, da je pridobil ponudbe za izvedbo del, da pa zaradi vremenskih razmer vsega odrejenega v predpisanem roku ne more urediti. Predvidoma se bo to lahko uredilo do 15. januarja naslednje leto. Ugotovljeno je, da se izvajajo vsi predpisani monitoringi poleg določenih odvzemnih mest za izvajanje meritev določenih načrtov in izvedbenih del, upravljavec izvaja tudi meritve izcedne vode v bazenu. Parametri amonija, kroma v izcednih vodah presegajo mejne vrednosti. Izcedne vrednosti se redno odvažajo s čistilno napravo na Vrhniko, letno več kot sedem tisoč kubičnih metrov. V letnem poročilu izvajalec monitorniga ZZV Novo mesto zapisal, da neposrednega obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami ni, ker se le-ta iztika v kanal, izbirni bazen. Še to, da povemo, da družba v stečaju uspeva nekako te svoje naloge opravljati in da jih bomo v kmetijskem nadzoru to redno spremljali. Hvala.”ALEKSANDER ZORN: “Hvala lepa. Gospod minister, jaz sem si to odlagališče vsaj dvakrat ogledal, tako da vem, da je v klavrnem stanju in to kar sem zdaj slišal, to je tako rekoč na papirju tam pa vse skupaj stoji. Domačini vam lahko povedo, da odlagališče na vseh straneh pušča, smrdi in da se iz njega cedi. In da vam opišem nekoliko dramatično, ta potoček Rakovnik se, če pride do hudega vremenskega neurja na tistem koncu, ker je dolina zelo ostra lahko spremeni seveda v hudourniško vodo. Pri tem, da teče skozi odlagališče in da bo vse skupaj odneslo v Šmartno pri Litiji dobesedno s seboj. Potem si pa lahko mislimo do kakšne polucije bo prišlo. Zato vam tudi predlagam, da Geološki zavod Slovenije razišče s kolikšno hitrostjo in katero smer se nadzemno in podzemno širijo oziroma premikajo kemikalije iz odlagališča Rakovnik ter kakšne so pri tem značilnost oziroma potek pristojnih oksidacijsko redukcijskih procesov. In seveda, da Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana poskrbi za ozaveščanje, izobraževanje, promocijo in oceno tveganj, ki jih za zdravje ljudi in kakovost okolja na prizadetem področju predstavljajo kratkoročni in dolgoročni škodljivi učinki koncentracije prisotnih kemikalij in iz odlagališča Rakovnik in posledice zgoraj omenjenih dogodkov. Skratka, da ljudem tudi pojasnite, kaj jim preti in kako se naj tega izogibajo in kaj boste zares storili?”DR. ROKO ŽARNIĆ: “Hvala lepa. Po formalni plati smo rekli ostaja načrt izvedenih del, ki ga je potrebno ustrezno izvajati. Kaj lahko naredimo? Lahko enkrat si pogledamo z našimi inšpektorji pa vidimo, ali je to v skladu z načrtom. Lahko ugotovimo, da se načrt ne izvaja dobro, lahko ugotovimo, da je bil načrt narejen narobe in kot takšen potrjen. Lahko so pa nastale neke druge stvari, ki jih je potrebno, ki niso upoštevane, še dodatno opraviti. In ker je podjetje IUV v stečaju, se bo dalo le preko sodišča izterjati še neka dodatna dela in stroške, poleg tistega, kar bi se ugotovilo, da smo prav opravili. Se pravi, če bi se izkazalo, da je vse v redu z načrtom in da to izvajajo, pride na vrsto sodišče za neka dodatna dela. Če pa nekaj ne izvaja načrt, ni bil dober, bo pa potrebno nazaj zavrteti film pa videti, zakaj se je to zgodilo. Hvala.”