Strukturni primanjkljaj postaja rak rana slovenskih financ.

Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je na današnji novinarski konferenci spregovoril o neuresničevanju zavez o fiskalni politiki v povezavi s proračunom za leti 2016 in 2017.

Uvodoma je spomnil na sporočilo s strani evroskupine, da Slovenija ne zagotavlja tistega, kar je obljubila glede fiskalnega pravila, to pa je, da bo dejansko zmanjšala strukturni primanjkljaj. »V dokumentih evroskupine je prognoza, da naj bi Slovenija v letu 2017 imela 2,8% BDP strukturnega primanjkljaja v evrobmočju, kar pomeni, da bo po tem podatku na vrhu držav evroskupine,« je pojasnil poslanec SDS. Po njegovem mnenju je tak podatek zaskrbljujoč, tudi zato, ker sta tako predsednik vlade Miro Cerar kot finančni minister Dušan Mramor zagotavljala, da je vlada pri pripravi proračuna sledila ustavnim določbam in določbam v zakonu, da morajo biti proračuni države srednjeročno uravnoteženi in brez zadolževanja. Ob tem je mag. Šircelj opozoril na izjavo Mira Cerarja, ki je 2.10.2015 v Državnem zboru dejal, da »zakon o fiskalnem pravilu zahteva postopno odpravo primanjkljaja, ki mora potekati skladno z dinamiko, ki jo zahteva Pakt stabilnosti in rast in Slovenija naj bi odpravila primanjkljaj v prihodnjih petih letih.«  Po takšnih navedbah predsednika vlade je koalicija proračun za leti 2016 in 2017 sprejela, čeprav je pri sprejemanju proračuna Komisija za nadzor javnih financ sprejela sklep, da sta ta dva proračuna pomanjkljiva. »Komisija za nadzor javnih financ je takrat še posebej opozorila na to, da v proračunih ni podatkov o strukturnem primanjkljaju, kar je pomembno tudi z zornega kota uveljavljanja 148. člena Ustave Republike Slovenije, kakor seveda tudi v povezavi z zakonom o fiskalnem pravilu ter da finančno ministrstvo še ni pripravilo dokumentov, ki se nanašajo na fiskalno pravilo in na letno izpolnjevanje pogojev glede zagotavljanja fiskalnega pravila,« je spomnil poslanec SDS.

Nadalje je predstavil nekatere podatke in pojasnil, da je Slovenija konec leta 2015 imela 2,2% strukturnega primanjkljaja BDP. »Načrt in zahteva Pakta za stabilnost in razvoj je, da se ta strukturni primanjkljaj vsako leto zmanjšuje za 0.6%. To pomeni, da bi moral biti konec leta 2016 1,6% BDP, leta 2017 1,0% BDP, v letu 2018 pa 0,4% BDP,« je povedal mag. Šircelj. Ob tem je dejal, da bi strukturni primanjkljaj v začetku leta 2017 glede na predvidevanja moral znašati 1,0 %BDP, po napovedih evroskupine pa bo znašal 2,8 % BDP. »Razlika je torej 1,8 odstotne točke. Primanjkljaj sedaj znaša 830 milijonov in bi se moral v letu 2016 zmanjšati za 230 milijonov, enako v letu 2017 in v letu 2018. Prognoza evroskupine pa je, da bo primanjkljaj Slovenije v letu 2017 znašal več kot milijardo evrov,« je pojasnil poslanec SDS. Po njegovih beseda gre Slovenija glede strukturnega primanjkljaja torej po obratni poti kot nam jo določa ustava, zakon o fiskalnem pravilu in zaveze Evropski uniji.

»Različni izgovori ministra za finance, da je prognoza evroskupine povezana s stroški migracij ter različno metodologijo, so brezpredmetni in zavajajoči. Namreč v proračunu za leto 2016 je bila na podlagi posebnega amandmaja sprejeta rešitev, da se v proračunu za migracije zagotovi dodatnih 123 milijonov evrov. Prav tako je tudi metodologija EU glede izračunavanja strukturnega primanjkljaja jasna, transparentna in vnaprej znana,« je povedal poslanec SDS. Ob tem je dejal, da če želi dr. Mramor razpravljati o metodologiji, naj to naredi na akademski ravni, ne pa kot minister za finance.

Mag. Šircelj je bil ob vsem navedenem mnenja, da takšna prognoza evropske skupine glede slovenskega strukturnega primanjkljaja dejansko pomeni fiasko za ministra Mramorja in premierja, »saj sta obljubljala, da gre Slovenija glede primanjkljaja v pravo smer, tako pa strukturni primanjkljaj postaja rak rana slovenskih financ, Mramor pa nima niti verodostojnosti niti moči, da bi zadeve kakorkoli spremenil in postavil v pravo smer.«

Po Šircljevem mnenju sicer finančni minister očitno nima moči niti, da bi usmerjal zadeve na kapitalskem področju, predvsem kadrovanju v državna podjetja, vključno s holdingom, NLB, prav tako pa mu je spodletelo pridobiti državnozborsko večino za predlagane kandidate za fiskalni svet. »Minister za finance postaja vse bolj in bolj šibak, kar je verjetno tudi v interesu nekaterih mrež, ki dejansko vodijo to državo predvsem na kapitalskem področju,« je ob tem menil poslanec SDS.

Nenazadnje je še dodal, da mora minister za finance sprejeti ukrepe, kjer bo jasno in natančno razvidno, kako zagotoviti strukturni primanjkljaj, ki bo v skladu z ustavo in v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu. »Teh ukrepov oziroma predlogov zakonskih besedil, s katerimi se bo dosegel primanjkljaj, ki je določen v ustavi, dejansko ni, morali pa bi biti predstavljeni že s samim proračunom za leto 2016 in 2017,« je še dodal poslanec SDS in poudaril, da kot kaže »Evropa ne verjame vladi Mira Cerarja in ministru za finance, tudi v opoziciji mu nismo, sedaj pa je to, kar smo mi govorili ob sprejemanju proračuna, potrdila še evroskupina.«