Stroški obresti v tem trenutku ogrožajo stabilnost javnih financ

Lisec: Če pravila ne sprejmemo in ne omejimo zadolževanja države, se bo zgodilo, da si bo morala država sposoditi denar po višjih obrestnih merah ali pa državi sploh nihče več ne bo hotel posoditi denarja.   V sredo, 11. aprila 2012 je potekala 10. izredna seja Državnega zbora RS, na kateri so v okviru dnevnega reda poslanke in poslanci obravnavali Predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona (UZ 148). V okviru razprave je nastopil tudi poslanec SDS Tomaž Lisec.

TOMAŽ LISEC: Spoštovani. Včerajšnji, pa osebno upam, da tudi današnji dan, upam, da bosta pokazala neko novo pot razvoja naše države. Z uvedbo tega tako imenovanega zlatega fiskalnega pravila bomo postavili neke nove smernice, da zaustavimo to zadolževanje, ki je šlo preko vseh razumnih meja. Menim, da je uvedba fiskalnega pravila v ustavo potrebna, ker se Slovenija v zadnjem času čezmerno in preko svojih zmožnosti zadolžuje. In na podlagi tega stroški obresti zelo hitro naraščajo. Njihova višina pa že v tem trenutku ogroža stabilnost javnih financ oziroma sposobnost Slovenije da te obresti plačuje. In s takšno politiko zadolževanja je treba končati, in to čim prej.

Zavedamo se, da bo do zmanjšanja zadolževanja napovedani reševalni ukrepi kratkoročno koga oziroma marsikoga prizadeli, vendar je to blag ukrep v primerjavi s tistim, ki bi nas slej kot prej dohitel, če bi nadaljevali s tem tempom zadolževanja. Ker če pravila ne sprejmemo in ne omejimo zadolževanja države, se bo zgodilo, da si bo morala država sposoditi denar po višjih obrestnih merah ali pa državi sploh nihče več ne bo hotel posoditi denarja. To lahko privede do podobnega scenarija, kot ga poznajo v Grčiji in posledično tudi do tega, da država nekega dne preprosto ne bo mogla več na primer izplačevati plač, ne bo mogla izplačevati niti pokojnin. A jaz upam, če bomo sledili nekim evropskim smernicam, do tega ne bo prišlo.

Osebno menim, da je zadolževanje v nekih razumnih mejah celo dobro in potrebno, pa naj si bo to na področju našega, družinskega proračuna, gospodarstvu, na občinah ali pa v državi. Mislim, da je to smiselno le za točno določene namene, ki ta input rezultirajo v višjem, boljšem in pa, bom rekel, bolj razumljivem outputu. Na primer, če se podjetja zadolžijo za nove investicije, za širitve svojih dejavnosti, za nove proizvode, če se občine in države zadolžujejo za investicije in pa seveda za nujne ukrepe. Iz sedanjega načina zadolževanja pa razen deloma na področju sociale ni nobenega pozitivnega outputa. Rekordna brezposelnost, negativni BDP to absolutno potrjujeta, pa še izstavljeni račun zaradi zadolževanja na področju sociale bomo slej ko prej plačali. Država mora biti na tem področju zgled svojim državljanom. Menim, da je račun v tem primeru dokaj enostaven. Prej, ko vrneš, ter manj ko imaš za vrniti lažje in ugodneje bo.

Tudi vsako društvo mora pri vsakem projektu slediti načelu, da so prihodki vsaj izenačeni z odhodki, če ne celo večji, kar zopet dela neko novo dodano vrednost. Da je nekaj nujno potrebno storiti in mislim, da to, če zapišemo v ustavo in temu bomo tudi sledili dokazuje današnje poročilo UMAR-ja in dovolite, da citiram, glede dodatnega zadolževanja države UMAR opozarja, da je zahtevana donosnost okoli petih odstotkov še vedno visoka, za znižanje te pa je bilo potrebno znižati proračunski primanjkljaj in prepričati tuje vlagatelje o vzdržnosti slovenskih javnih financ. Torej, spoštovani, politika na področju financ je bila v zadnjih letih zgrešena. Zato pozdravljam tako včerajšnji dogovor predsednikov parlamentarnih strank, ter nato tudi skoraj soglasno sprejetje sklepa na ustavni komisiji, ki prepričuje, da so spremembe nujne. In spremembe so nujne kmalu. Zato tudi upam in pozivam na trezne glave pri odločanju o nadaljnji usodi. Hvala.