Strokovni svet SDS o davku na nepremičnine: reševanje proračunskega primanjkljaja na ramenih davkoplačevalcev je nepravično

Z davkom na nepremičnine bodo državljani in državljanke v letu 2014 pokrili dokapitalizacijo Probanke, ki je dodeljevala tajkunske kredite klientom s PIN kodo F21. Predlagani Zakon o davku na nepremičnine naj bi nadomestil davek na premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Do sedaj so vsi ti viri izvirni davčni prihodek občin. Največji delež izvirnih davčnih prihodkov v občinski proračun predstavlja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v letu 2012 prinesel v skupnem znesku okoli 200 milijonov evrov letno v občinske proračune.Po oceni finančnega ministrstva se bo v državni proračun v letu 2014 nateklo okoli 205 milijonov evrov. Prihodki občin pa naj bi ostali na enaki ravni kot do zdaj. Skupaj bo torej finančni učinek davka na nepremičnine prek 400 milijonov evrov.Vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku. Ta (i) je izrazito sporen, saj ne gre za izredno situacijo v državi, temveč za sistemski zakon, katerega sprejem bo pomenil padec standarda prebivalstva, nekatere ljudi pa bo celo pahnil na rob preživetja ter v velike družinske stiske in tragedije.Možnost, ki jo predlagani zakon daje v 15. členu, da zavezanci za plačilo davka, ki so upravičeni do socialne pomoči podajo vlogo, s katero sami predlagajo zavarovanje obveznosti plačila iz naslova davka na nepremičnine, na podlagi katere bo davčni organ izdal odločbo o prepovedi odtujitve nepremičnine v korist države ali občine v ZK, je prikrita nacionalizacija premoženja, ki bo ne bo prinesla finančnega priliva in je tako predvidena ocena finančnih prihodkov negotova.
Nepremičninski davek je v vseh evropskih državah izvirni prihodek lokalnih skupnosti (občin, regij, pokrajin), kjer nepremičnina leži in je torej namenski davek, katerega prihodek se namenja vlaganju v lokalno infrastrukturo (v t.im. »javno dobro«) ter povečati kvaliteto storitev na lokalni ravni.Po predlaganem zakonu se davek deli med državo in občino v razmerju 50:50, kar posledično pomeni zmanjšanje izvirnih davčnih prihodkov občinam za vlaganje v infrastrukturo. Zgovorno je, da ni narejena analiza posledic uvedbe takšnega ukrepa, ki bo zaradi delitve prihodkov med državo in občino ter z znižanjem izvirnih davčnih prihodkov spodbudila vse občine, da bodo z diskrecijsko pravico, ki jim jo daje zakon v letu 2015 in 2016 dvignile davek za 50 odstotkov. Zato predlagamo odpravo diskrecijske pravice občinam, in zahtevamo, da se 5. odstavek 6. člena  in 2. odstavek 22. člena predlaganega zakona o davku na nepremičnine črtata.Reševanje proračunskega primanjkljaja na ramenih davkoplačevalcev je nepravičen. Predvideni davčni prihodki iz naslova davka na nepremičnine v višini okoli 400 milijonov evrov bodo v letu 2014 v celoti pripadali državi. Tako bomo davkoplačevlaci že v letu 2014 pokrili dokapitalizacijo Probanke, ki je dodeljevala tajkunske kredite klientom s PIN kodo F21. Gre za množično zaplembo zakonito pridobljenega premoženja poštenim državljanom in državljankam Slovenije. To ni prava smer reševanja proračunskega primanjkljaja.Prava smer reševanja proračunskega primanjkljaja je namreč nadzorovana prodaja državnega premoženja in alokacija finančnih virov od prodaje državnega premoženja v državne blagajne, med drugim tudi zakonsko določen znesek od prodaje državnega premoženja v pokojninsko blagajno, ki bo zagotavljal stabilnost pokojninskega sistema.Metodologija za množično vrednotenje nepremičnin je nedodelana, nepremičninske evidence so nepopolne in potrebne posodobitve, kar priznava tudi vlada, ko navaja, da je problem v nepremičninskih evidencah, ki so slabe kakovosti, nepopolne, nevzdrževane in med občinami neprimerljive. Zaradi tega je sistem vrednotenja nepremičnin nezanesljiv in posledično vliva veliko stopnjo nezaupanja državljanov in državljank v pravično določeno davčno osnovo. Pričakujemo veliko pritožb na posplošeno tržno vrednost nepremičnine kot davčno osnovo, kar bo ne samo podaljšalo, ampak tudi dodatno podražilo postopek kontrole in odmere davka.V 17. členu zakon zahteva zajem novih podatkov, ki jih do sedaj ne zagotavlja nobena institucija, kar pomeni dodatne nepredvidljive stroške priprave za ureditev zakonsko zahtevanega stanja in vzdrževanja sistema.Predlagani zakon o davku na nepremičnine bo dodatno obremenil kmete, obrtnike, majhna in srednje velika podjetja, kar bo dodatno zvišalo njihove stroške financiranja in znižalo konkurenčnost gospodarstva, posledično pa odvrnilo tuje vlagatelje.Predlog zakona ni bil usklajen s predstavniki kmetov, obrtnikov in malih podjetnikov, zato je takšna poteza povsem nesprejemljiva in neodgovorna. Vlada se ta hip očitno še ne zaveda, da bodo posledice tako za kmetijstvo in gospodarstvo kot za celotno državo katastrofalne.Davek bo dodatno obremenil kmetstvo. Upravičeno menimo, da ga kmetje v veliki meri ne bodo mogli plačati, kar pomeni, da bo marsikatero kmetijsko zemljišče naprodaj, zlasti pa bodo na udaru zaščitene kmetije in tiste, na katerih so ostali starejši ljudje. To bo znižalo cene kmetijskih zemljišč.Po predlaganem zakonu bi morale občine po relativno visoki stopnji plačevati državi davke za občinske stavbe, vrtce, šole, zdravstvene domove, knjižnice ipd. Marsikatera stavba je bila zgrajena s samoprispevkom lokalnih prebivalcev, sedaj pa bo občina plačevala davek državi. V lanskem letu je bil sprejet zakon, da vse nepremičnine  na lokalni ravni brezplačno preidejo v last občin, sedaj pa naj bi občine plačevale državi davek od teh nepremičnin. Nesmisel.
Predlagani zakon ne upošteva kriterija »primernosti stanovanja«, ki je merilo za dodelitev neprofitnega stanovanja in ne upošteva statusa »velike družine« s tremi in večjim številom otrok do 18. leta kot je to doslej predvideval zakon o davku na premoženje.  Davek na nepremičnine ogroža mirno starost starejših lastnikov nepremičnin z nizkimi prejemki, ki so v preteklosti že nekajkrat plačali davke.Davčne stopnje so previsoke. Primeren finančni učinek iz naslova davka na nepremičnine bi bil dosežen z nizkimi davčnimi stopnjami in široko davčno osnovo – oz. širokim naborom davčnih zavezancev (fizičnih in pravnih oseb).Davčna osnova je previsoka. Predlagamo davčno osnovo 80 % od posplošene tržne vrednosti, predvsem za rezidenčne objekte.Davčne olajšave: Predlagamo olajšave za kmete, majhna in srednje velika podjetja v višini 40% za  osnovna sredstva, in sicer v letu, za katero se davek odmerja.Oprostitve: Podpiramo predlagano rešitev za posebne kategorije zavezancev kot socialni korektiv, obenem pa predlagamo:
•    davčno oprostitev za dobo 5 let za prve lastnike stanovanj in stanovanjskih hiš za mlade družine, kjer imajo stalno bivališče,
•    5 let oprostitve tega davka za adaptacije stanovanj, hiš in večstanovanjskih objektov, če se vrednost stanovanjske stavbe dvigne za več kot 50%. Etažni lastniki že sedaj plačujejo obvezno dajatev v posebni sklad za vzdrževanje večstanovanjskih stavb.
•    Olajšava za velike družine, kot je to poznal dosedanji davek na premoženje.

Ker je odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko zavrnil vse pripombe na zakon in tudi javno predstavitev mnenj o predlogu zakona o davku na nepremičnine, predlagamo umik zakona iz parlamentarne procedure.

Država bi morala s pravilnim, poštenim in sistematičnim pobiranjem davkov urejati, voditi, razporejati in financirati vse storitve, ki jih državljani od nje pričakujemo, pobrani davek pa nadzorovano in enakomerno porazdeliti, da bomo državljani varno živeli v svoji državi in imeli zagotovljeno  dostopno šolstvo, zdravstvo, pokojnine in urejeno infrastrukturo. Zato od te vlade pričakujemo, da bo obdavčitev pravično in enakomerno porazdeljena s takimi stopnjami, da bodo ljudje to razumeli kot pripadnost državi, ne pa kot plenjenje davkoplačevalcev ali pa kot polnjenje praznih bančnih lukenj, ki so se s plenilskim pohodom povečevale ves čas tranzicije.
Nepravično je, da se skozi proračun in z dokapitalizacijo bank v breme davkoplačevalcev rešuje načrtno speljana kraja, ki je potekala skozi celotno obdobje neuspele tranzicije.Strokovni svet SDS, Odbor za finance
Komisija za davke in proračun  __________________(i) Ta institut se je leta 2002 preimenoval iz izraza hitri zakonodajni postopek v nujni  zakonodajni postopek (Ur. l. RS, št. 35/2002), ker izraz nujni postopek bolj poudarja izredno situacijo, ki neodložljivo zahteva zakonodajno urejanje. Poslovnik Državnega zbora ga ureja v 143. členu.  Nujni postopek naj bi se uporabljal le izjemoma. To je v primerih, ko je treba na hitro sprejeti zakon zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države. Sprejem zakona lahko po tem postopku predlaga le vlada, ne pa tudi drugi subjekti, ki imajo sicer pravico predlagati zakon v sprejem.