Strinjamo se, Slovenijo je mogoče voditi bolje!
četrtek, 17. 9. 2009Tudi socialna dediščina je bila po besedah Janeza Janše dobra. Izpostavil je, da so se kljub drugačnim očitkom, vse davčne obremenitve v prejšnjem mandatu znižale, še najbolj za tiste ljudi z najnižjimi dohodki. Povečal se je delež srednjega razreda prebivalstva glede na nižjega. »Vodili smo politiko socialnega dialoga,« je dejal in dodal, da je le-ta pripeljala do sklenitve socialnega sporazuma. Med dosežki je navedel ponovno naraščanje vpisa v naravoslovne in tehnične študije, skrajšanje mnogih čakalnih vrst, sprejetje številnih strateških dokumentov. Tako je predsednik SDS osvetlil dediščino, ki jo je sedanja vlada dobila v roke, ki je po njegovih besedah »na nek način zagotavljala in še zagotavlja primerjalno prednost tudi v boju proti gospodarski krizi«.
Janša je mnenja, da je približno polovica izgubljenih delovnih mest objektivna posledica krize, polovica pa rezultat zamud in neukrepanja vlade. Glavno kritiko je usmeril v to, da se vlada ne ukvarja z razvojem novih delovnih mest, da se država prekomerno vmešava v gospodarstvo, da se izvaja kadrovske čistke ter da se vlada obnaša ideološko. »Glavni šport sedanje vlade je, kdo bo napovedal kakšen davek,« je bil kritičen predsednik Strokovnega sveta SDS.
Podal je tudi nekaj predlogov, kako popraviti stanje. Ključni potrebni ukrepi so po njegovih besedah tako:
1. Neposredno povečevanje zaposlovanja:- investicije v prometno infrastrukturo;
– stanovanjska gradnja;
– obnove javnih projektov – varčevanje z energijo.2. Sprostitev kreditnega krča za mala in srednja podjetja, poenostavitev jamstvenih shem.
3. Povečanje števila vpisnih mest na fakultetah, promocija študija na deficitarnih področjih, stimulativna štipendijska politika.
4. Omejitev javne porabe na določen odstotek BDP z ustavnim zakonom za čas krize ali trajno.
5. Reforma celotnega javnega sektorja s ciljem večje učinkovitosti ob manjši porabi.
Kot je dejal, je sedaj skrajni čas za realno oceno stanja in napovedal, da bosta Strokovni svet SDS in poslanska skupina SDS ponovno podala predloge za reševanje gospodarske krize, če jih ne bo sposobna predlagati vlada.
»Pred enim letom smo zasledili geslo Slovenijo je mogoče voditi bolje, po enem letu se lahko tudi mi strinjamo s tem geslom,« je sklenil predsednik SDS.
Na koncu se je predsednik SDS zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k pripravljanju predlogov, ki so bili predstavljeni na prvi plenarni seji Strokovnega sveta SDS.
Razpravo so nadaljevali predsednice in predsedniki posameznih odborov Strokovnega sveta SDS.
Dr. Žiga Turk, predsednik Odbora za razvoj pri Strokovnem svetu SDS, ugotavlja, da vlada Boruta Pahorja seje strah in malodušje, krizo pa uporablja »kot izgovor za to, da se dela malo ali nič«. Izrazil je prepričanje, da se kriza in razvoj ne izključujeta, saj je kriza lahko motiv za reforme in inovacije. Opozoril je na 37 odstotni padec investicij v Sloveniji, ki ne bi bil potreben, če bi vlada pripravila olajšave za investicije. Ocenjuje, da ustreznih protikriznih ukrepov ni, ali ne učinkujejo. Nujna ukrepa bi bila po njegovem mnenju pokojninska reforma in fleksibilnejši trg dela.
Mag. Andrej Šircelj, predsednik Odbora za finance, je podal oceno stanja na Ministrstvu za finance. Spomnil je na nekatere neizpolnjene obljube iz koalicijskega sporazuma in poudaril, da so nekateri predlogi na področju davčne zakonodaje tudi z vidika stroke popolnoma neprofesionalni. Glede jamstvene sheme je povedal, da je prišla prepozno, je konceptualno napačna in jo slabi še neučinkovito izvajanje. Po njegovem mnenju bi bilo treba za izboljšanje situacije znižati davke, uvesti neomejeno investicijsko olajšavo in povečati olajšavo za raziskave in razvoj, delodajalce za novozaposlene in samozaposlene oprostiti plačila prispevkov, uvesti plačilno disciplino, pri čemer mora bita država vzor ter zagotoviti verodostojnost besed in dejanj ministra za finance.
Mag. Marko Pogačnik, predsednik Odbora za gospodarstvo, je dejal, da je Ministrstvo za gospodarstvo eno izmed tistih ministrstev, ki je sprejelo najmanj ukrepov za spopad z gospodarsko krizo. Meni, da bi morali sprejeti razvojne ukrepe, saj je bila večina do sedaj sprejetih ukrepov usmerjena v blažitev krize. Rešitev vidi v razbremenitvi gospodarstva, pospešenem in učinkovitem vlaganju v javno infrastrukturo, večji fleksibilnosti na področju zakonodaje trga dela, sprostitvi likvidnostnega krča, pripravi nacionalnega energetskega programa in trdni gospodarski diplomaciji.
Mag. Marjeta Cotman, predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, je uvodoma opozorila, da se iz dneva v dan povečuje število brezposelnih in tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v tem obdobju predlagalo nekaj rešitev, vendar so bili mnogi ukrepi po mnenju mag. Cotmanove sprejeti prepozno in nepremišljeno. Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je, kot pravi, nedodelan, subvencije pa niso vezane na panoge niti na regije, kar bi bilo potrebno. Meni, da bi lahko Nemčijo posnemali pri črpanju sredstev iz evropskega globalizacijskega sklada, ki »bi še kako prav prišel v primeru Mure«. Izpostavila je, da bi bilo potrebno narediti pregled uporabnikov socialnih prejemkov in spremeniti zakon o minimalni plači, saj je treba urediti razmerje med minimalno plačo in socialno pomočjo.
Dr. Gregor Virant, predsednik Odbora za javno upravo, je na laž postavil ključno obljubo iz koalicijske pogodbe, t.j. obljubo o drugačnem načinu kadrovanja. »Rečeno je bilo, da bo edino merilo za zamenjavo slabo delo, namesto tega smo dobili samo v državni upravi najmanj 25 menjav brez krivdnih razlogov,« je bil kritičen dr. Virant. Kritičen je bil tudi do delovanja Ministrstva ja javno upravo, saj kot pravi v mandatu Pahorjeve vlade ni bila odpravljena niti ena administrativna ovira in ni bila uvedena nobena nova elektronska storitev. Kot zanimivost je izpostavil, da je sedanja koalicija v prejšnjem mandatu ostro kritizirala plačni sistem javnega sektorja in napovedovala njegovo razgradnjo, a je sistem danes še vedno enak. Po njegovem mnenju pa bo vlada usodno napako storila z dvigom sodniških plač, saj to ustvarja nova plačna nesorazmerja. Preden vlada varčuje pri ljudeh, naj varčuje kje drugje,« meni dr. Virant.
Zofija Mazej Kukovič, predsednica Odbora za zdravje, je v oceni delovanja Ministrstva za zdravje dejala, da omenjeno ministrstvo ne izvaja in implementira že sprejeta zakonodaje, ne evidentira in ne obvešča o čakalnih dobah, dolgoročno ne načrtuje kadrovskih virov itd. V tem času je bil pripravljen le en predlog zakona, investicije stojijo, informacijska podpora se ne izkorišča . Mazej Kukovičeva vidi rešitev v tem, da se izvajajo zakoni, ki so bili pripravljeni v mandatu vlade Janeza Janše pripravili, da se izkorišča informacijska podpora, ki lahko občutno zniža stroške, da se uvede plačilo po učinku, da se reorganizira obstoječe institucije, namesto ustanavljanja novih ter da se sredstva uporablja racionalno.
Robert Časar, predsednik Odbora za promet, je uvodoma povedal, da daje koalicijska pogodba na področju prometa veliko obljub, da pa »se dela malo oziroma nič«. Kot mnogi drugi govorci, je tudi on izpostavil problematiko političnega kadrovanja v mandatu vlade Boruta Pahorja. Med ključnimi ukrepi, ki bi jih moralo Ministrstvo za promet izvesti, je navedel podporo vlaganju zasebnega sektorja v razvoj prometne infrastrukture in v ključnih projektih nadaljevati umik države iz večinskega lastništva.
Franc Sušnik, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bil kritičen do vlade, saj se, kot pravi, »obnaša kot da krize v kmetijstvu ni«. Stanje v kmetijstvu ocenjuje kot slabo, na kar še dodatno vplivajo padle odkupne cene in naravne nesreče. »Aktualna vlade ne obvladuje kriznih razmer na področju kmetijstva in podeželja, zato so razmere iz meseca v mesec slabše in alarmantne,« je prepričan Sušnik. Meni, da bi bilo nujno treba izplačati avans za izvajanje kmetijskih ukrepov, pospešiti objavo razpisov za investicije v kmetijstvu ter zagotoviti takojšnjo finančno pomoč prizadetim v naravnih nesrečah.
Dr. Dimitrij Rupel, predsednik Odbora za zunanje zadeve, je dosežke Žbogarjevega ministrstva opisal kot »lovorike brez dosežkov«. Meni, da se zunanjo politiko vodi z ideološkim predznakom. »Po kadrovskih rešitvah vidimo, da se poskuša rehabilitirati jugoslovanske politike in diplomacijo,«pravi dr. Rupel in opozarja, da se izgublja smisel za nacionalni interes. Opozoril je tudi na težave Tržaškega gledališča. Sprašuje se, zakaj opozicija ni pritegnjena k delu tako kot je bila v prejšnjem mandatu. »Za strateške odločitve zunanja politika ne more biti last ene stranke ali opcije,« še meni dr. Rupel.
Anton Štihec, predsednik Odbora za regionalni razvoj, je uvodoma dejal, da koalicijska pogodba na tem področju ne daje veliko obljub. Opozoril je, da šepa pri pripravljanju projektov za razvoj statistično najmanj razvitih regij in da je opazna stagnacija pri resolucijskih projektih. Kot nujno potrebno je izpostavil pripravo pokrajinske zakonodaje.
Dr. Lovro Šturm, predsednik Odbora za pravosodje, je spregovoril o delovanju Ministrstva za pravosodje in izpostavil po njegovem mnenju nepotrebno razpravo o Kazenskem zakoniku. Poudaril je tudi dobro delo v preteklem mandatu, rezultat katerega so
manjši sodni zaostanki v lanskem in letošnjem letu.
Dragutin Mate, predsednik Odbora za notranje zadeve, je podal splošno oceno resorja, ki je po njegovem mnenju izjemno zaskrbljujoča, saj »postaja organ v domeni samo ene stranke«. Glavni problem so po njegovem mnenju kadrovske zamenjave, saj so bili zamenjani vsi generalni direktorji in generalna sekretarka. »Na ta mesta je prišel kader iz LDS-a,« pravi Mate. Dotaknil se je tudi uveljavitve odločbe ustavnega sodišča o t.i. izbrisanih. Kot je povedal, so izpeljali parcialno rešitev, katere posledice se že kažejo v odškodninskih tožbah. Nenazadnje je izpostavil še možnost ustanovitve finančne policije. Problematično se mu zdi predvsem, da bi tako ministrica pridobila nadzor nad pregonom gospodarskega kriminala.
Dr. Vasko Simoniti, predsednik Odbora za kulturo, izpostavlja, da na Ministrstvu za kulturo ni jasno opredeljene kulturne politike, da se Nacionalnemu programu za kulturo sledi le po določeni samovolji ter de se že kažejo programske pomanjkljivosti in nezakonitosti. Prvič se bo po njegovih besedah zgodilo, da Filmski sklad ne bo realiziral niti enega samega programa za leto 2009. Kadrovanje je, kot pravi, zgolj politično in po točno določenem sistemu. »ZARES postaja lastnik ministrstva za kulturo,« pravi dr. Simoniti.
Mag. Božo Predalič, predsednik Odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, poudarja, da je bil velik napredek storjen s tem, ko Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vodita minister in državni sekretar na podlagi zakona, ki je bil sprejet v našem mandatu. Izpostavlja problem asimilacije, ki po njegovih besedah še vedno neusmiljeno poteka in katerega bi bilo smotrno reševati s čezmejnim sodelovanjem.
Mag. Zvonko Zinrajh, predsednik Odbora za obrambo, je opozoril, da je nadaljnji razvoj Slovenske vojske resno ogrožen in da gredo zadeve »iz slabega na slabše«. Tudi temu ministrstvu so bili namenjeni očitki o političnem kadrovanju in nedejavnosti. Zinrajh opozarja, da je zaradi krčenja sredstev nastopilo drastično krčenje usposabljanj, vzdrževanja in opremljanja, zaradi česar se »načelo varnosti vojaka ne uresničuje«. Sedanje vodstvo na Ministrstvu za obrambo po njegovem mnenju nima vizije.