Junijsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta (15.–18. junij 2026) je zaznamovala migracijska politika. Parlament je dokončno potrdil novo uredbo o vračanju, ki postavlja najstrožji okvir vračanja v zgodovini EU. V ospredju tedna so bili tudi širitev na Zahodni Balkan, gospodarska neodvisnost Evrope in odgovor na rusko agresivnost.
Najstrožja pravila vračanja doslej
Osrednja odločitev tedna je nova uredba o vračanju, ki jo je Parlament v sredo potrdil s 418 glasovi za, 218 proti in 30 vzdržanimi. Uredba nadomešča zastarelo direktivo iz leta 2008 in prvič uvaja enoten, neposredno zavezujoč evropski okvir za izvrševanje odločb o vrnitvi.
Potreba je očitna: danes se izvrši le okrog 28 odstotkov odločb o vrnitvi oseb, ki v EU nimajo pravice do bivanja. Dosedanji sistem v praksi ni deloval. Nova pravila prinašajo enoten evropski okvir, v katerem bo odločba o vrnitvi iz ene države članice veljala v vseh ostalih; odpravo samodejnega odložilnega učinka pritožb (z izjemo načela nevračanja); možnost vračilnih središč v tretjih državah; ter podaljšanje najdaljšega pridržanja s šestih mesecev na dve leti.
Sporočilo je jasno: brez učinkovitega vračanja ni verodostojne migracijske politike. Sistem, v katerem zavrnjeni prosilci preprosto ostanejo, spodkopava zaupanje državljanov in igra v roke tihotapskim mrežam. Uredba je korak v smer, za katero v SDS opozarjamo že leta – najprej red, nadzor meja in dosledno izvrševanje pravil. Pravo merilo uspeha pa ne bo besedilo, ampak dosledno izvajanje v praksi. Uredba bo zaživela po formalni potrditvi v Svetu, predvidoma do konca meseca.
Širitev na Zahodni Balkan
Na slovesni seji je Parlament nagovoril črnogorski predsednik Jakov Milatović in pozval, naj Črna gora do leta 2028 postane 28. članica EU. Parlament je sprejel letna poročila o širitvi in znova potrdil pošteno, na zaslugah temelječo pot Zahodnega Balkana. Proces pri Gruziji (demokratično nazadovanje) in Turčiji (vladavina prava) ostaja zaustavljen.
Posebno težo je imel nagovor Andreja Počobuta, dobitnika nagrade Saharova za leto 2025, ki je bil pred kratkim izpuščen iz beloruskega zapora. Njegova prisotnost je opomnik, da svoboda v Evropi ni samoumevna.
Gospodarstvo in varnost
Parlament je razpravljal o gospodarski neodvisnosti Evrope in poglobitvi enotnega trga, o vse bolj zapletenih odnosih s Kitajsko ter o zmanjšanju upravnega bremena za mala in srednja podjetja. Obsodil je tudi ruske provokacije in vdore brezpilotnih letal v zračni prostor Romunije, baltskih držav in Finske.
Trgovina z ZDA: dogovor z varovalkami
Parlament je v torek potrdil pravna akta za izvajanje carinskih zavez EU iz t. i. dogovora Turnberry z Združenimi državami. Gre za sporen in v izhodišču neuravnotežen okvir, zato je Parlament v pogajanjih (trialogu) izboril ključne varovalke za zaščito evropskega gospodarstva: mehanizem za zaščito pred nenadnim porastom uvoza, ki bi resno škodoval evropski industriji in kmetijstvu; možnost zadržanja dogovora, če ZDA do konca leta 2026 ne odpravijo carin na evropsko jeklo in aluminij; ter klavzulo o samodejnem prenehanju veljavnosti konec leta 2029, če dogovor ne bo obnovljen.
Sporočilo je dvojno. Po eni strani EU potrebuje stabilne čezatlantske trgovinske odnose; po drugi pa transatlantsko partnerstvo ne sme pomeniti enostranskih popuščanj. Evropa mora nastopati samozavestno in z jasnimi varovalkami braniti svoje gospodarske interese, ne kot prosilka, ampak kot enakovredna partnerica.
Med drugimi temami tedna so bila harmonizirana pravila o umetni inteligenci, zaščita otrok pred novačenjem v kriminalne združbe in tveganji družbenih omrežij ter sprejetje prve evropske direktive o boju proti korupciji.