Stekli postopki za postavitev spominskega obeležja žrtvam komunističnega nasilja v Sloveniji

Vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu je namreč 1. februarja 2016 na predsednika Evropskega parlamenta in predsednika največje parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu naslovil pismo, v katerem ju poziva k postavitvi spominskega obeležja v prostorih Evropskega parlamenta, ki bi opominjalo na več kot 200.000 žrtev komunističnega genocida med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji.

Dr. Zver je oba predsednika pozval, naj po svojih močeh omogočita, da bi evropske inštitucije izkazale spoštljiv odnos do otrok, žena in mož, ki počivajo v več kot 600 množičnih grobiščih po Sloveniji, še posebej zato, ker je velika večina žrtev drugih narodnosti.

Spominsko obeležje bi bilo podobno obeležju, ki je v spomin na množično deportacijo Estoncev, Latvijcev in Litvancev v letu 1941 izobešeno v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. To bi lahko bilo simbolno sporočilo Evropske unije in izraz njene zavezanosti k zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin z obsodbo vseh oblik genocida.

Evropski poslanec dr. Milan Zver je v pismu opozoril tudi na to, da slovenska država zelo počasi ureja vprašanje množičnih grobišč, a je prepričan, da se bo slovenski narod prej ali slej soočil s temnimi stranmi lastne zgodovine, popravil krivice, kjer je to še možno, in dosegel spravo.

Vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber je pobudo že podprl in sprožil ustrezne postopke za njeno uresničitev, dr. Milan Zver pa še čaka na odziv predsednika Evropskega parlamenta.

V nadaljevanju objavljamo besedilo celotnega pisma:

Spoštovana

g. predsednik EP, Martin Schulz

g. predsednik EPP skupine v EP, Manfred Weber

Globoko spoštujem vajin korekten odnos do osrednjih evropskih vrednot, kot so demokratičnost, humanost in pravičnost. Večkrat sem zasledil tudi, da negujeta pieteten odnos do holokavsta in drugih žrtev tragičnih množičnih pobojev med 2. svetovno vojno in po njej.

Dovolita, da Vaju opozorim na dejstvo, da v Sloveniji, torej v osrčju Evropske unije, obstaja več kot 600 množičnih grobišč, ki so posledica izvensodnega množičnega pobijanja takoj po 2.s.v. Po ocenah strokovnjakov so komunistične vojne formacije pobile več kot 200.000 mož, žena, tudi otrok. To žalostno usodo je doživelo največ Slovencev, v grobovih pa so tudi Hrvati, Srbi, Italijani, Nemci, Črnogorci, Rusi in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Številke niso dokončne, saj se odkrivajo nova in nova grobišča.

Slovenska država zelo počasi ureja to pereče vprašanje. Deloma tudi zato, ker so v Sloveniji še vedno močne sile, ki zavračajo pietetni tretma teh žrtev. Kljub temu se stvari počasi premikajo in iskreno verjamem, da se bo slovenski narod prej ali slej soočil s temnimi stranmi lastne zgodovine, popravil krivice, kjer je to še možno in dosegel spravo.

Vendar vprašanje pietetnega odnosa do žrtev revolucionarnega nasilja v Sloveniji presega njene meje; tudi zato, ker je velika večina, ki počiva v slovenski zemlji, drugih narodnosti.

Zato bi Vaju prosil, da po svoji moči omogočita, da bi tudi evropske inštitucije izkazale spoštljiv odnos do omenjenih žrtev. Predlagam, da se v prostorih Evropskega parlamenta v Strasbourgu postavi spominsko obeležje (plošča), ki bi opominjala na ta težko predstavljiva zgodovinska dejstva, ki se ne smejo nikoli več ponoviti.

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu (v spodnjem nadstropju, -1) že obstaja plošča na steni v spomin na množično deportacijo Estoncev, Latvijcev in Litvancev v letu 1941, ki jo je izvedel sovjetski komunistični režim. Predlagano spominsko obeležje bi lahko postavili neposredno ob njej. To bi bilo še eno simbolno sporočilo evropske politike, da nasprotuje vsem oblikam genocida, vključno s tistim, ki je utemeljen z radikalno ideologijo.

V upanju na ugoditev moji prošnji, Vaju lepo pozdravljam in želim vse dobro!

Milan Zver