Štefan Tisel: " V posebno veselje mi je, če pomagam ljudem, da tudi oni uspejo."

V nadaljevanju objavljamo pogovor  s Štefanom Tislom, novoizvoljenim poslancem SDS. Mag. Štefan Tisel se je rodil v trdni kmečki družini s sedmimi otroki, na Planini pri Sevnici, kjer je obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je končal v Mariboru, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Po opravljenem stažu v Splošni bolnišnici Celje in odsluženi vojaški obveznosti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Šentjur, kjer je v dveh letih spoznal kraje in ljudi domače občine. Od leta 1983 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje, kjer od leta 1987 dela kot specialist urolog. Od julija 1996 do novembra 2000 je v bolnišnici opravljal funkcijo strokovnega direktorja, aktiven pa je tudi v Zdravniškem društvu in Zdravniški zbornici. V aprilu 2000 je zaključil program usposabljanja vodilnih delavcev v zdravstvu na Gea Collegu, v letu 2004 pa končal magistrski študij MBA na Ekonomski fakulteti v Mariboru, z zaključno nalogo o odnosih z javnostmi. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v  Občinski svet Občine Šentjur. V aktivno politiko pa se je vključil v novembru 2002, ko je bil prvič izvoljen za župana Občine Šentjur, ki sodi med večje slovenske občine. Funkcijo župana je opravljal dva mandata. Še vedno je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Od leta 1987 je predsednik Območnega združenja Rdečega križa Šentjur. Vrsto let je član moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev Šentjur. Poslanec SDS je bil že v mandatu 2008-2011. Pri svojem delu, na vseh področjih, rad sodeluje z ljudmi, uspeh gradi na zaupanju in sodelovanju. Je oče treh odraščajočih otrok, dveh študentov in dijaka. Z družino živijo v Šentjurju.Dokončali ste Medicinsko fakulteto. Zanima nas, kakšna je vaša diagnoza slovenskega zdravstvenega sistema? So prisotna akutna vnetja ali le občasne viroze?
V Sloveniji imamo zdravstvo še vedno na visoko kvalitetni ravni. Pomanjkljivost so nekateri organizacijski sistemi, ki se vlečejo še iz socializma. Zdravnikom, ki znajo in hočejo delati in za to prevzamejo odgovornost, je treba dopustiti, da tudi delajo, za svoje delo pa morajo biti tudi ustrezno plačani. Tudi v zdravstvenem sistemu je potrebno dobro sodelovanje med ministrstvom, zdravniško zbornico in drugimi zdravniškimi in zdravstvenimi organizacijami ter z nosilci in uporabniki zdravstvenih storitev.Kaj menite o zdravstveni reformi, ki jo je v preteklem mandatu omenjal minister Marušič? Kaj bi bilo potrebno reformirati, po vašem mnenju, in kaj je tisto, kar v sistemu deluje?
Minister Marušič je nameraval reformirati zdravstveno zavarovanje, kar je izhajalo tudi iz evropske direktive. Mnenja o reformi zdravstvenega zavarovanja so deljena. Moje mnenje je, da je do določene mere potrebna solidarnost, sicer pa je tudi vsak sam odgovoren za svoje zdravje.  V zdravstvenem sistemu je potrebno dati večji poudarek družinskemu zdravniku, vzpostaviti boljše sodelovanje med primarnim in sekundarnim nivojem, v dobro bolnikom. To bi tudi razbremenilo pritisk na sekundarni nivo, kjer bi lahko več časa namenili res bolnim.Kaj pa čakalne vrste? Menite, da bomo v Sloveniji vzpostavili sistem, da ne bo potrebno tudi po več kot pol leta čakati na specialistični pregled oziroma operacijo?
 Na področju čakalnih vrst je bilo kar nekaj narejenega. Tisti, ki so nujno potrebni zdravstvene obravnave, so takoj vključeni v sistem diagnostike in zdravljenja. Z boljšim sodelovanjem splošnih zdravnikov in specialistov na sekundarnem nivoju bodo bolniki tudi hitreje prišli na vrsto, če bo to potrebno. Drugo poglavje so tisti bolniki, ki čakajo na redno kontrolo, enkrat letno ali na daljše obdobje, brez škode za zdravje.
 Zdravniška zbornica je naredila predlog normativov, ki bo omogočil zdravnikom, da bolnikom v ambulanti namenijo več časa.Končali ste magistrski študij MBA na Ekonomski fakulteti.  Ali menite, da je podjetniško okolje za male in srednje podjetnike dovolj stimulativno za njihovo delovanje ali obstajajo ukrepi, ki bi jih bilo potrebno sprejeti in ki bi jim olajšali poslovanje?
 V trenutnih razmerah so mali in srednji podjetniki zelo ogroženi, predvsem zaradi plačilne nediscipline. Zato jih je mnogo propadlo, čeprav so imeli dobre programe in zagotovljene kupce.  Za spodbudo novim podjetnikom je potrebno predvideti olajšave v prvih letih poslovanja, tako pri davkih in prispevkih, kot tudi pri olajšavah za vlaganje v razvoj. Pri prispevkih za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje je potrebno uveljaviti socialno kapico, vplačana sredstva za pokojnino pa morajo biti evidentirana na posebnem računu, kar bo vplivalo na višino pokojnine.Dva mandata ste bili tudi župan Šentjurja. Kaj bi izpostavili kot pozitivno iz časa svojih dveh mandatov?
 Uveljavil sem princip enakomernega razvoja občine, tako samega centra, kot tudi vseh krajevnih skupnosti, tako na področju infrastrukturnih projektov in objektov, kot tudi družbenih in društvenih dejavnosti. Izboljšali smo sodelovanje na področju javnih zavodov, krajevnih skupnosti, društev in drugih organizacij. Tudi s finančnim in drugim sodelovanjem občank in občanov smo omogočili realizacijo številnih projektov, ki bi sicer bili težko izvedljivi. Tako smo skupaj zgradili številne ceste vseh kategorij, vodovode, čistilno napravo in kanalizacijske vode, novo osnovno šolo na Ponikvi, obnavljali igrišča in odpirali enote vrtca.Katere so vaše prednostne naloge v tem mandatu?
Prizadeval si bom na področju izboljšanja zdravstvenega sistema, na področju zaposlovanja in delovno – pravne zakonodaje in sociale ter na področju kmetijstva in ohranjanja  kulture podeželja.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Pomemben je stik poslanca z njegovo volilno bazo, kjer se kažejo problemi in tudi nakazujejo rešitve. Pomembno je delo v poslanski skupini, kjer pokrivamo različna področja. Potreben je pošten odnos in delo za dobro ljudi. Za vse je potrebno imeti enaka merila.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?
V letu 2011 je vlada Slovenijo hudo zadolžila. Vlada je izgubila pomembne referendume, čeprav bi morali izgubljeni zakoni predstavljati pomembne rešitve za državljanke in državljane Slovenije. Izgubljeni so bili zaradi slabega sodelovanja vlade s socialnimi partnerji.Ste tudi predsednik Območnega združenja Rdečega križa Šentjur. Kako ljudem v stiski pomaga Rdeči križ v Šentjurju?
Območno združenje Rdečega križa Šentjur ima dobro organizirano mrežo aktivistov po krajevnih organizacijah RK, občin Šentjur in Dobje. Pri delitvi prehranskih artiklov in oblačil sodelujejo številni prostovoljci, ki poznajo potrebe v svojih sredinah. Za zdaj količina zalog zadostuje, da oskrbimo vse potrebne, saj dobro sodelujemo s centrom RK v Ljubljani in tudi s Karitasom.Kaj je vaš moto?
Vse moje dejavnosti do sedaj so bile namenjene ljudem. Na zdravstvenem področju pomagam bolnim in zaskrbljenim, na socialnem področju pa pomoči potrebnim. V posebno veselje mi je, če pomagam ljudem, da tudi oni uspejo.Foto: SDS