»Stečajni zakon« za boljše poplačilo upnikov

“Stečajni zakon” preprečuje možnosti zlorab inštituta prisilne poravnave, preprečuje oškodovanje upnikov v postopkih prisilne poravnave in preprečuje korupcijo pri poslovanju stečajnih upraviteljev za opravljanje storitvenih dejavnosti. S »stečajnim zakonom«, ki ga je dne 16. 02. 2010 predlagala PS SDS, bodo onemogočene zlorabe, ko vodstva že insolventnih podjetij ( na primer SCT , Vegrad, CPM …) prenašajo »zdrava jedra družb«, poslovanje in finančne tokove na novoustanovljene oziroma druge družbe. Prav tako je predvideno, da deset let od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka lastnik, solastnik, družbenik, član organa vodenja in nadzora dolžnika, ne more ustanoviti, voditi in upravljati nove gospodarske družbe ali samostojne gospodarske dejavnosti kot fizična oseba.

Zakon o spremembi in dopolnitvi ZFPPIPP – oziroma takoimenovani »stečajni zakon«, ki ga je vložila poslanska skupina SDS, omejuje in preprečuje možnosti zlorab inštituta prisilne poravnave, preprečuje oškodovanje upnikov v postopkih prisilne poravnave, preprečuje korupcijo pri poslovanju stečajnih upraviteljev za opravljanje storitvenih dejavnosti (računovodstvo, odvetniške storitve, arhiviranje in druge nujno potrebne storitve). Poleg tega lastnikom in poslovodstvu insolventnih podjetij preprečuje prenos premoženja, finančnih tokov in poslovanja z ustanavljanjem vzporednih »by-pass« podjetij. Zaostruje se tudi prekrškovna odgovornost lastnikov in poslovodstva v primeru nezakonitih ravnanj z namenom oškodovanja upnikov.

1. S predlagano spremembo zakona mora v primeru prisilne poravnave poslovodstvo insolventnega podjetja upnikom ponuditi poplačilo terjatev v prvem letu za 70%, v drugem letu pa 30%, ali pa mora podjetje v stečaj. S predlogom zakona se torej določa, da mora dolžnik upnikom ponuditi v prvem letu poplačilo najmanj 70 odstotkov terjatev, v drugem letu pa preostanek poplačila.

2. S predlogom zakona se opredeljuje tudi, da deset let od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka lastnik, solastnik, družbenik, član organa vodenja in nadzora dolžnika, ne more ustanoviti, voditi in upravljati nove gospodarske družbe ali samostojne gospodarske dejavnosti kot fizična oseba. Navedene osebe morajo ob prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo pod kazensko odgovornostjo, da niso podane take okoliščine.

3. Prav tako se s predlogom zakona spreminja globa za primere, ko poslovodstvo v postopku prisilne poravnave preusmeri posle in zdrava jedra gospodarske družbe v prisilni poravnavi na novo “by pass firmo”. Globa za lastnika oz. poslovodstvo je vezana na višino vrednosti prijavljenih terjatev, in sicer na deset odstotkov prijavljenih terjatev.

dr. Vinko Gorenak,
poslanec SDS