Status t.i. "izbrisanega" bodo dobili špekulanti

Nagrajevati tiste, ki so drugim povzročili velike krivice, zagotovo ni pravično. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji državnega zbora obravnavajo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu glede t.i. “izbrisanih”. Poslanci PS SDS in PS SNS so predložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, kasneje pa so poslanci koalicije predlagali sklep o zahtevi državnega zbora, da Ustavno sodišče presodi, ali bi z zadolžitvijo uveljavitve omenjenega zakona ali njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.  V razpravi je sodeloval poslanec SDS Miro Petek.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!

MIRO PETEK: Hvala za besedo. Danes je tu veliko govora o krivici in pravici. Krivica vselej išče pravico, vendar je vprašanje, kdaj in kolikokrat jo najde. Sam se strinjam, da je izbrisanim treba poplačati krivico, tudi finančno, za vse, kar se je zgodilo, seveda je pa vprašanje, komu in koliko. Nagrajevati tiste, ki pa so drugim povzročili velike krivice, to pa zagotovo ni pravično, s čimer se verjetno vsi strinjamo.

Pri tej temi se lahko spomnimo tudi vprašanja denacionalizacije in v tej zvezi vprašanja krivic, krivde, poplačila teh krivic. Komunistična oblast je takrat tem ljudem kmalu po vojni vzela premoženje, nekaterim tudi življenje. In ko se je pri nas začelo govoriti o denacionalizaciji, je marsikdo na drugi strani rekel, “ja, denacionalizacija da, poprava krivic da, toda s tem ne smemo delati drugih krivic.” Torej, vrniti premoženje, dati odškodnino vsem tistim, ki jim je bila krivica storjena. Toda tisti, ki so takrat sodelovali z okupatorjem, ki so že dobili kakršnokoli odškodnino, ki niso imeli urejenega državljanstva, tisti pač niso mogli sodelovati pri vprašanju denacionalizacije, in prav je tako. Torej, denacionalizacija, ki še danes traja, se je obravnavala od primera do primera. In tu mogoče lahko potegnemo neko analogijo z vprašanjem izbrisanih. Tudi pri izbrisanih bi morali iti od primera do primera, da ne bi na ta način povzročali nekih novih krivic, krivic drugim, to je tistim, ki so si v določenem roku pridobili vse potrebne dokumente, ki so si pridobili svoj status. In na drugi strani tudi tistim, ki so, na primer, na strani slovenske policije ali teritorialne obrambe bíli vojno na Holmcu ali v Dravogradu. Mislim, da se boste strinjali, da ni prav, da dobi status izbrisanega nekdo, ki je v Dravogradu, na Mariborski cesti demoliral stanovanje in je simbolno pognal kroglo skozi zbrana dela Ivana Cankarja. Nato se je za nekaj let umaknil v Srbijo, prišel nazaj v Slovenijo in danes ima status izbrisanega.

Na drugi strani smo v Sloveniji z nekim visokim družbenim statusom, tudi z materialnim blagostanjem in družbenim ugledom naredili ljudi, ki so se sredi 90. let veliko angažirali v aferi Vič Holmec. Spomnite se, takrat so slovenske policiste in teritorialce razglasili za vojne hudodelce. In mislim, da doslej se ni nihče še opravičil, nihče ni sprejel kakšnega zakona in razglasiti nekoga za vojnega hudodelca ali za morilca, je to seveda zelo huda obtožba in to brez kasnejšega opravičila in v funkciji nekih zelo pritlehnih političnih iger. Imamo turi primer ljudi, ki so na koncu streljali na naše policiste in vojake. Dva policista sta na koncu umrla in danes so se ti ljudje razglasili za izbrisane in naša družba jih je povzdignila na simbolno raven varovanja človekovih pravic oziroma kršenja človekovih pravic. In moram reči, da so Korošci glede tega precej ogorčeni. Imamo na Koroškem že primere, ko se vlagajo obtožbe, tožbe vlagajo tisti, ki pred lastnim izbrisom in po izbrisu niso spoštovali slovenske zakonodaje nikoli. In seveda sodišče jim bo to zagotovo ugodilo.

V uvodnih nagovorih smo nekaj slišali okrog štetja primerjave slovenske manjšine v Italiji na avstrijskem Koroškem in primerjavo med izbrisanimi in manjšino. Ta primerjava je po moji oceni precej težka. Izbrisane smo v Sloveniji večkrat šteli in večkrat smo prišli do zelo različnih rezultatov. Izbrisane v Sloveniji štejemo tako, en izbrisan plus en izbrisan plus en izbrisan plus en izbrisan plus en izbrisan in tako naprej, da se ustavimo nekje pri številki 26.000. Nacionalistične desničarske sile na Koroškem štejejo slovensko manjšino povsem drugače, enkrat Slovenec krat, enkrat Slovenec krat, en Slovenec je en Slovenec. Hvala.