Stara ledinska imena nad dolino govorijo o času takoj po zadnji poledenitvi

simpozij

Arheološke raziskave v zadnjih 15 letih so v visokogorju nad Trento odkrile sledi prvih gorjancev iz antike in prazgodovine.

V drugem delu posveta "Slovenci v Alpah od pradavnine" je Janez Bizjak, dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka, arhitekt, urbanist in naravovarstvenik, spregovoril o staroselcih v Trenti.

Zgodovinar Simon Rutar je na podlagi zgodovinskih virov zapisal, da sta bili dolini Trente in Soče prvič naseljeni v 16. stoletju, ko so tja iz Trentina in Brešanskega prišli prvi železarji in fužinarji.

Bizjak se je od tem vprašal, ali so bili res prvi? Ali se je Rutar motil glede kaznjencev, ki naj bi bili predniki današnjih Trentarjev in Sočanov?

Arheološke raziskave v zadnjih 15 letih so v visokogorju nad Trento odkrile sledi prvih gorjancev (rudarjev) iz antike in prazgodovine. Torej v času vsaj 1.000 do 1.500 let pred uradno priznanimi zgodovinskimi viri, je pojasnil Bizjak.

Stara ledinska imena nad dolino govorijo o času takoj po zadnji poledenitvi, nekatere besede s področja ovčereje pa so ostaline predslovanskih staroselcev: hudert, jahčer, komar(ča), kembač, trnač, utro, kamba, kajnc (srp), Lepoč (močilo, kal), škufa itd.) Tudi hišna in ovčja znamenja iz Trente so nenavadno podobna starim runskim znakom.

Rafael Podobnik, doktor dentalne medicine, sicer pa ljubiteljski raziskovalec kultnih mest slovenske vere, pa je v nadaljevanju predstavil Svetok in druga kultna mesta v soteskah Doblarca in Lepenke. Obravnavano območje se večinoma prekriva z naravno vrednoto Perilo. Avtor je razvil lastne kazalce za iskanje kultnih mest slovenske vere. Nekatere svete kraje v Perilu opisuje že Pavel Medvešček v knjigi Iz nevidne strani neba, večino jih je predavatelj odkril sam. Med njimi tudi iz treh svetov sestavljen Svetok, ki ga naravoverci niso nikomur razkrili.

Kakor marsikje v zahodni polovici Slovenije, tudi v Perilu preseneča velika gostota kultnih mest. Leva glava v srednjem svetu Svetoka in kar nekaj kamnov v suhih zidovih ima megalitske dimenzije. Primerjava s starimi verovanji v Tibetu, Jemnu, Libiji, na Kanarskih otokih, v Kazahstanu, Uzbekistanu in Kirgiziji kaže presenetljive podobnosti. Podobnik nasprotuje mešanju ali enačenju avtohtone slovenske vere z mlajšimi staroslovanskimi verovanji. Ker raziskovalci vse mečejo v koš staroverstva, v katerem bi domača vera izgubila enkratnost, jo je imenoval slovenska vera. Za njene vernike pa uporablja v Sloveniji že udomačeno ime naravoverci.

Slovenska vera je biser slovenske samobitnosti. Budi narodni ponos. Raziskovalci so gluhi za dokaze, da slovenska vera še živi. Odkriva veliko pogostnost kultnih mest in veliko prisotnost sedanjega češčenja. Ker to ni razložljivo z asimilacijo in odmevom spomina, je Podobnik prepričan, da smo Slovenci staroselci. Temu v prid govori tudi razkošje slovenskih izrazov, ki sta jih zapisala velezapisovalca Boris Čok in Pavel Medvešček.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.