Stanje v gospodarskem sektorju zaskrbljujoče, protikrizni ukrepi so nujni in potrebni čimprej
petek, 6. 1. 2012Odbor DZ za finance in monetarno politiko je na današnji seji razpravljal o aktualnih javnofinančnih razmerah v državi. Na pobudo predsednika odbora za finance in monetarno politiko mag. Andreja Širclja je danes v Državnem zboru potekala razprava o aktualnih javnofinančnih razmerah v državi. Na sejo so bili vabljeni vodje poslanskih skupin, predsedniki parlamentarnih strank, minister za finance Franc Križanič, ki opravlja tekoče posle, guverner in viceguverner Banke Slovenije Marko Kranjec in Darko Bohnec, predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije ter prvi mož Nove ljubljanske banke v odhodu Božo Jašovič, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle in predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur.
Predsednik Odbora za finance in monetarno politiko je uvodoma pojasnil, da je bila seja sklicana zaradi situacije, v kateri se je znašla država, saj bonitetne ocene padajo tako državi kot bankam. Po njegovih besedah so se doslej vodile neustrezne ekonomske politike, prav tako pa se ne predlagajo rešitve, ki bi zajezile zadolževanje države in primanjkljaj. Izpostavil je vprašanje strategije državnih bank in naraščajoče brezposelnosti. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno narediti seznam ukrepov oz. zakonov, ki bi bili nujni za izboljšanje stanja, s čimer bi tudi tuji partnerji dobili boljše mnenje o naši državi.
Direktor UMAR-ja Boštjan Vasle, je na seji odbora podal oceno, da je gospodarska rast leta 2011 bila manjša od 1%, letos pa je skorajda ne bo oziroma je mogoče pričakovati stagnacijo, ob morebitnem nadaljnjem poslabšanju razmer v mednarodnem okolju pa celo negativne stopnje rasti. Vasle je opozoril tudi, da bo posledica nižje gospodarske aktivnosti lahko tudi večja brezposelnost, ta pa bo vodila v manjše trošenje prebivalstva, hkrati pa bo manjše tudi trošenje države, saj to predvideva že načrtovana javnofinančna konsolidacija. “Investicijska dejavnost bo ostala na ravni iz leta 2011,” je dejal Vasle. Po njegovih besedah se lahko brezposelnost v Sloveniji tako poviša iz 113.000 na 120.000 ljudi.
O zaskrbljujočem stanju v slovenskem gospodarstvu in v finančnem sektorju, je spregovoril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je ob tem dejal, da je zgolj tretjina vseh podjetij sposobna najemati kredite in jih tudi vračati, celotnemu podjetniškemu sektorju pa primanjkuje okoli štiri milijarde evrov sredstva za dokapitalizacijo podjetij, da bi se te sploh obravnavalo kot kredibilne kreditojemalce. Guverner Banke Slovenije je napovedal tudi, da bo letošnja izguba v bančnem sistemu še večja od lanske, ki je po ocenah znašala 200 milijonov evrov. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno izdelati program stabilizacije, ki bo resen in kredibilen. France Arhar pa je opozoril, da na tujih trgih ni zaupanja do naše države, saj eno govorimo, drugo pa delamo. “Ves čas poudarjamo, da si želimo tujih investicij, ko pa se tuji investitor pojavi, pa mu nasprotujemo,” je dejal.
Mag. Andrej Šircelj je po uvodnih predstavitvah ocenil da “imamo bolj pesimistične in manj pesimistične razprave in ocene, neke prave diagnoze o stanju javnih financ pa dejansko v tem trenutku ni.” Po njegovih besedah bo treba upoštevati tudi sklepe in odločitve Evropske komisije, da moramo doseči določen primanjkljaj, “drugače nam grozijo tudi kazni kot državi.” Mag. Šircelj je poudaril še, da je iz razprave mogoče oceniti, da imamo bančni sistem, “kjer primanjkuje kapitala in se povečuje izguba, primanjkuje kapitala v podjetniškem sektorju, pa tudi konkurenčni pogoji niso najboljši oziroma so v primerjavi z drugimi državami slabši.””Imamo različne predloge, kako priti iz te krize, ki je v obliki črke W, vsekakor pa je stanje na vseh področjih zaskrbljujoče. Dragoceno je, da damo pobude in da ocenimo stanje, kakršnega imamo,” je še dejal mag. Šircelj.Predsednika SDS Janeza Janšo je v razpravi med drugim zanimalo, ali odločitev, da se odpre nova kreditna linija v višini 500 milijard evrov za evropske komercialne banke olajšuje situacijo in položaj, ki so ga bančniki realno opisali in je izjemno resen.Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak pa je v razpravi poudaril, da je bila danes predstavljena bilanca krize v Sloveniji in vpliv krize in razmer ter ekonomskih in finančnih politik, “pa tudi neka bilanca triletnega obdobja, ki sovpada tudi z odhajajočo vlado.””Večina ugotavlja, da je stanje v gospodarskem in finančnem sektorju zaskrbljujoče in da je kar nekaj domačih problemov, ki se jih nismo uspeli pravilno lotiti,” je dejal mag. Vizjak in ob tem omenil predvsem upadanje gospodarske in investicijske aktivnosti, povpraševanje oz. trošenje ljudi, nizke kreditne sposobnosti gospodarstva in kreditne aktivnosti bank, naraščanje števila stečajev, dvig brezposelnosti, neučinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in nezadostna pripravljenost za stabilizacijo javnih financ, povečevanje zadolženosti države in posledično porast pribitkov na naše obveznice.”Soglašam s tistimi, ki pravijo, da je problem, da bi najodgovornejši, vlada, bili sposobni diagnoze. Ključna težava je v tem, da se vlada ni poenotila o situaciji v državi, Ministrstvo za finance ima drugačno stališče kot drugi člani vlade, predsednik odhajajoče vlade ni znal konsolidirati diagnoze, vlada pa ni bila v stanju uskladiti ali obravnavati teh problemov tako z opozicijo kot številnimi institucijami, posledice pa so samo naraščale,” je dejal mag. Vizjak.”Zelo pomembno sporočilo za naprej je, da je diagnoza realna potrebna s strani nove oblasti in da je potrebno v izjemno kratkem času sprejeti ukrepe, ki bodo šli v smeri stabilizacije javnih financ in povečane gospodarske aktivnosti in povečevanja zaupanja, le to lahko v nadaljevanju prepreči eskalacijo naštetih problemov. “Potrebno se je zavedati lastne odgovornosti za naprej,” je še dejal mag. Vizjak.Foto: Matic Štojs
Predsednik Odbora za finance in monetarno politiko je uvodoma pojasnil, da je bila seja sklicana zaradi situacije, v kateri se je znašla država, saj bonitetne ocene padajo tako državi kot bankam. Po njegovih besedah so se doslej vodile neustrezne ekonomske politike, prav tako pa se ne predlagajo rešitve, ki bi zajezile zadolževanje države in primanjkljaj. Izpostavil je vprašanje strategije državnih bank in naraščajoče brezposelnosti. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno narediti seznam ukrepov oz. zakonov, ki bi bili nujni za izboljšanje stanja, s čimer bi tudi tuji partnerji dobili boljše mnenje o naši državi.
Direktor UMAR-ja Boštjan Vasle, je na seji odbora podal oceno, da je gospodarska rast leta 2011 bila manjša od 1%, letos pa je skorajda ne bo oziroma je mogoče pričakovati stagnacijo, ob morebitnem nadaljnjem poslabšanju razmer v mednarodnem okolju pa celo negativne stopnje rasti. Vasle je opozoril tudi, da bo posledica nižje gospodarske aktivnosti lahko tudi večja brezposelnost, ta pa bo vodila v manjše trošenje prebivalstva, hkrati pa bo manjše tudi trošenje države, saj to predvideva že načrtovana javnofinančna konsolidacija. “Investicijska dejavnost bo ostala na ravni iz leta 2011,” je dejal Vasle. Po njegovih besedah se lahko brezposelnost v Sloveniji tako poviša iz 113.000 na 120.000 ljudi.
O zaskrbljujočem stanju v slovenskem gospodarstvu in v finančnem sektorju, je spregovoril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je ob tem dejal, da je zgolj tretjina vseh podjetij sposobna najemati kredite in jih tudi vračati, celotnemu podjetniškemu sektorju pa primanjkuje okoli štiri milijarde evrov sredstva za dokapitalizacijo podjetij, da bi se te sploh obravnavalo kot kredibilne kreditojemalce. Guverner Banke Slovenije je napovedal tudi, da bo letošnja izguba v bančnem sistemu še večja od lanske, ki je po ocenah znašala 200 milijonov evrov. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno izdelati program stabilizacije, ki bo resen in kredibilen. France Arhar pa je opozoril, da na tujih trgih ni zaupanja do naše države, saj eno govorimo, drugo pa delamo. “Ves čas poudarjamo, da si želimo tujih investicij, ko pa se tuji investitor pojavi, pa mu nasprotujemo,” je dejal.
Mag. Andrej Šircelj je po uvodnih predstavitvah ocenil da “imamo bolj pesimistične in manj pesimistične razprave in ocene, neke prave diagnoze o stanju javnih financ pa dejansko v tem trenutku ni.” Po njegovih besedah bo treba upoštevati tudi sklepe in odločitve Evropske komisije, da moramo doseči določen primanjkljaj, “drugače nam grozijo tudi kazni kot državi.” Mag. Šircelj je poudaril še, da je iz razprave mogoče oceniti, da imamo bančni sistem, “kjer primanjkuje kapitala in se povečuje izguba, primanjkuje kapitala v podjetniškem sektorju, pa tudi konkurenčni pogoji niso najboljši oziroma so v primerjavi z drugimi državami slabši.””Imamo različne predloge, kako priti iz te krize, ki je v obliki črke W, vsekakor pa je stanje na vseh področjih zaskrbljujoče. Dragoceno je, da damo pobude in da ocenimo stanje, kakršnega imamo,” je še dejal mag. Šircelj.Predsednika SDS Janeza Janšo je v razpravi med drugim zanimalo, ali odločitev, da se odpre nova kreditna linija v višini 500 milijard evrov za evropske komercialne banke olajšuje situacijo in položaj, ki so ga bančniki realno opisali in je izjemno resen.Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak pa je v razpravi poudaril, da je bila danes predstavljena bilanca krize v Sloveniji in vpliv krize in razmer ter ekonomskih in finančnih politik, “pa tudi neka bilanca triletnega obdobja, ki sovpada tudi z odhajajočo vlado.””Večina ugotavlja, da je stanje v gospodarskem in finančnem sektorju zaskrbljujoče in da je kar nekaj domačih problemov, ki se jih nismo uspeli pravilno lotiti,” je dejal mag. Vizjak in ob tem omenil predvsem upadanje gospodarske in investicijske aktivnosti, povpraševanje oz. trošenje ljudi, nizke kreditne sposobnosti gospodarstva in kreditne aktivnosti bank, naraščanje števila stečajev, dvig brezposelnosti, neučinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in nezadostna pripravljenost za stabilizacijo javnih financ, povečevanje zadolženosti države in posledično porast pribitkov na naše obveznice.”Soglašam s tistimi, ki pravijo, da je problem, da bi najodgovornejši, vlada, bili sposobni diagnoze. Ključna težava je v tem, da se vlada ni poenotila o situaciji v državi, Ministrstvo za finance ima drugačno stališče kot drugi člani vlade, predsednik odhajajoče vlade ni znal konsolidirati diagnoze, vlada pa ni bila v stanju uskladiti ali obravnavati teh problemov tako z opozicijo kot številnimi institucijami, posledice pa so samo naraščale,” je dejal mag. Vizjak.”Zelo pomembno sporočilo za naprej je, da je diagnoza realna potrebna s strani nove oblasti in da je potrebno v izjemno kratkem času sprejeti ukrepe, ki bodo šli v smeri stabilizacije javnih financ in povečane gospodarske aktivnosti in povečevanja zaupanja, le to lahko v nadaljevanju prepreči eskalacijo naštetih problemov. “Potrebno se je zavedati lastne odgovornosti za naprej,” je še dejal mag. Vizjak.Foto: Matic Štojs