Stanje na področju kulture ter šolstva in športa se izboljšuje

 
 Na današnji novinarski konferenci sta poslanka Alenka Jeraj in poslanec mag. Branko Grims ocenila stanje na področju kulture ter šolstva in športa.
Grims je poudaril, da je politika vlade na področju kulture ter šolstva in športa zelo dobra, kar lahko vidimo po proračunu. Čeprav se bo na podlagi spremembe proračuna za leto 2007 zmanjšal za 1 odstotek, je v proračunu predvideno povečanje sredstev za kulturo za 4,65 odstotka, na področju šolstva in športa pa se bodo povečala za 2,92 odstotka. Poudaril je, da ta podatek zasije v pravi luči šele ob dejstvu, da se danes šola približno 2000 otrok manj kot v minulem obdobju. Na učenca je tako na razpolago bistveno več sredstev. Po mnenju Grimsa to dokazuje, da se vlada zelo odgovorno zaveda, kam vlaga denar. “Vlaga ga v tisto, kar nas lahko uveljavi v Evropi, to pa je slovenska kultura in šolstvo” je še dodal Grims.
Enake pozitivne spremembe so vidne tudi pri proračunu za leto 2008. Glede na obstoječe stanje bo proračun leta 2008 večji za 1,6 odstotka, vendar bo za kulturo na razpolago 5,15 odstotka več sredstev, za šolstvo in šport pa 5,52 odstotka. Rast sredstev za ta področja bo tako v prihodnjih dveh letih trikrat večja, kot je siceršnja predvidena rast proračuna v tem obdobju, je zaključil Grims.
Poslanka Alenka Jeraj pa je predstavila nekatere spremembe na področjih kulture, šolstva in športa, ki so trenutno v parlamentarni obravnavi. Ob tem je izpostavila novelo Zakona o maturi in novelo Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Slednja po mnenju Jerajeve prinaša bolj enakovredno zastopanje vseh interesnih skupin v svetih zavodov, število predstavnikov delavcev v svetih pa se ustrezno zmanjšuje. Na novo se ureja postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja, saj si mora svet pred imenovanjem kandidata za ravnatelja namesto dosedanjega soglasja ministra pridobiti le njegovo mnenje, ki pa ni zavezujoče za končno odločitev sveta. S tem svet prevzema večjo odgovornost za razvoj in kvaliteto zavoda in pridobiva večjo avtonomijo, kar vodi k decentralizaciji odločanja, s tem se politika umika iz šol, kar je pravilen pristop. Daje se večji poudarek najvišjemu organu zavoda, v katerem so zastopane vse interesne skupine – lokalna skupnost, zaposleni in starši. O noveli Zakona o maturi pa je Jerajeva povedala, da odpravlja določene pomanjkljivosti ter zagotavlja enake pogoje pri opravljanju splošne mature vsem kandidatom v obeh zakonsko določenih izpitnih rokih. Uvaja se namreč jesenski rok splošne mature. Omogočeno je tudi popravljanje ocene v jesenskem roku. Jerajeva je še opozorila na učinkovitejši nadzor na maturo, saj se zagotavlja ustreznejše varovanje dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi, tudi z nekaterimi preventivnimi ukrepi.