[STALIŠČE] Žan Mahnič: Pomagajmo malim vinogradnikom z ukinitvijo prepovedi točenja neustekleničenega vina

V poslanski skupini SDS smo pripravili predlog novele zakona o vinu, s katerim predlagamo ukinitev prepovedi točenja neustekleničenega vina in zmanjšanje nesorazmerno visokih kazni iz tega naslova. S tem želimo pomagati manjšim vinogradnikov in jih razbremeniti pretirane birokratizacije, ki že dlje česa duši naše državljane. Žal pa koalicija ponovno zavrača dober predlog zgolj za to, ker prihaja s strani SDS.

Predlog novele je včeraj predstavil poslanec Žan Mahnič. Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

ŽAN MAHNIČ: Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi! Zakon o vinu je še eden izmed zakonov, ki dokazujejo, kako birokratsko se v tej državi obnašamo in kako moramo vsako stvar predpisati, vsak postopek, vsak korak. Nemalokrat s tem naredimo točno to, da se ljudje odločajo, da bodo opustili to ali ono dejavnost.

In v primeru zakona o vinu, ki se ga je spreminjalo leta 2013 in čigar spremembe so v veljavo stopile 1. januarja 2014, gre ravno za to. Takrat se ni spraševalo, kako narediti slovensko zakonodajo takšno, da bo za male vinogradnike čim privlačnejša, kako narediti slovensko zakonodajo takšno, da bo male vinogradnike spodbujala, da ne bodo opuščali svojih dejavnosti, da ne bodo sekali vinogradov, kako bo nova zakonodaja naredila ravno obratno, da se bo spodbujalo male vinogradnike k še večji pridelavi tega, kar že imajo, da se jim ne bo dajalo okoli vratu še dodatnih birokratskih ovir in jim nalagalo novih in novih stroškov pri pridelavi vina, ampak kako bomo, recimo, polovili tiste, ki zakonodajo izigravajo, ki kršijo pravila in tako naprej. No, in takrat je prišla sprememba, da se prepove točenje neustekleničenega vina, predvsem s spremembo prvega in drugega odstavka. Po tem zakonu je prišla ta prepoved.

In kar v Slovenski demokratski stranki predlagamo, je to, da se prepove oziroma da se odpravi prepoved točenja neustekleničenega vina, prav tako pa predlagamo, da se zniža kazni, ki so se glede na zakon, ki je veljal pred spremembo leta 2013, oziroma ki je stopil v veljavo leta 2014, da se znižajo, ker so pač previsoke nesorazmerne. Zgodi se lahko, da je nekdo, ki krši zakon, tudi ob finančna sredstva, ki mu eventualno predstavljajo celoletni pridelek.

V aktualnem 44. členu piše v drugem odstavku sledeče: »Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko vino, ki ni originalno polnjeno, dajejo v promet končnemu potrošniku le pridelovalci, ki so v skladu s tem zakonom registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in ponujajo vino iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, ki je vpisan v register, razen vrhunskih vin, ki imajo zaščiteno geografsko poreklo.« Mi predlagamo spremembo tega člena na način, da ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko vino, ki ni originalno polnjeno, dajo v promet končnemu potrošniku. Pridelovalci, če so v skladu s tem zakonom registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in če ponujajo deželno vino PGO, se pravi priznano geografsko oznako, iz lastne pridelave grozdja in vina in v svojem proizvodnem obratu vpisanem v register in pa za to dejavnost registrirani gostinski obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme in usposobljenosti, če na pridelovalnem območju ponujajo deželno vino PGO s tega območja.

Kar mi želimo s tem zakonom narediti, je to, da želimo spodbuditi prodajo vin tudi pri malih vinogradnikih na način, da jih ne obremenjujemo z dodatnimi finančnimi stroški, ko je potrebno vino filtrirati, ko je potrebno dodajati v vino še dodatna čistila, ko je potrebno vino potem stekleničiti in tako naprej.

Mi smo pač za to, da bi gostinski lokali, tako kot so prej, lahko točili tudi vino tistih malih vinogradnikov, ki so sedaj, kar se tiče finančnih izdatkov, v podrejenem položaju, tako da vabimo k razpravi in verjamem, da se bo pokazalo, da je v Sloveniji, ko govorimo o butični destinaciji s petimi zvezdicami, malo vinogradništvo še kako pomembno.