[STALIŠČE] Suzana Lep Šimenko: Osnovni cilj zakona je poenostaviti življenje državljanov ter omogočiti lažje poslovanje podjetji

Predstavitev stališča, ki ga je v imenu poslanske skupine SDS predstavila Suzana Lep Šimenko, objavljamo v nadaljevanju.

Lepo pozdravljeni. Spoštovane poslanke, poslanci, predsedujoči, državna sekretarka!

Da je Slovenija zelo zbirokratizirana, polna administrativnih ovir,je znano že dlje časa in to kljub dejstvu, da se od leta 2004 preko službe za odpravo administrativnih ovir ministrstva za javno upravo v Slovenije s tem področjem ukvarjamo. Ob dnevnem srečevanju z državljani, podjetniki, predstavniki gospodarskih združenj, kmetovalci, so vsi na področju administrativnih ovir enotni, ovir je preveč, postopki za pridobivanje dovoljenj soglasij pa potekajo predlogo. Tudi na številnih lestvicah konkurenčnosti, lestvicah ekonomske svobode dosega Slovenija slaba mesta predvsem zaradi prevelike regulative, prevelikega števila predpisov in predolgih postopkov.

Zaradi vsega omenjenega smo v SDS že v prejšnjem mandatu leta 2017, sklicali izredno sejo Državnega zbora in podali številne konkretne predloge debirokratizacije države. Kaj dosti se od takrat ni spremenilo, zato seveda v poslanski skupini SDS pozdravljamo Predlog Zakona o debirokratizaciji, ki je danes pred nami. Osnovni cilj zakona je poenotiti, poenostaviti življenje državljanov ter omogočiti lažje poslovanje podjetji ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odprave administrativnih ovir, le manj obremenjujoča zakonodaja bo izboljšala konkurenčnost gospodarstva in seveda posledično izboljšala standard državljanov.

Zakon, ki je pred nami, je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so spremembe in dopolnitve zakonov, ki pa ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje. V drugem delu pa so prenehanja veljavnosti zakonov in njihovih podzakonskih aktov, ki se več ne uporabljajo. V Sloveniji imamo izjemno gostoto predpisov, imamo okoli 6 tisoč 700 zakonov od katerih jih je več kot 40 % neveljavnih. Imamo okoli 45 tisoč podzakonskih aktov od katerih je okoli 38 % neveljavnih. Vse skupaj je za državljane izjemno nepregledno. Na osnovi obstoječega registra predpisov državljanke in državljani ter drugi subjekti zelo težko ugotovijo kateri veljavni predpisi jih zavezujejo. Prav tako sta si pogosto začetek veljavnosti ter začetek uporabe zakona ali podzakonskega akta različna in precej nenavadno je, da v veljavi ostanejo podzakonski akti, čeprav se njihova zakonska podlaga razveljavi. Vsebinske poenostavitve se nanašajo na štirinajst zakonov.

V nadaljevanju bom izpostavila nekatere pomembnejše spremembe. Da bi omogočili hitrejše in učinkovitejše poslovanje uradnih oseb s posamezniki, se v zakonu prijave prebivališča in Zakon o centralnem registru prebivalstva dodajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu. Oba podatka bo državljan posredoval prostovoljno. Poenostavlja se vročanje dokumentov ali aktov, ki jih izdaja državna uprava, ki bo namesto po redni pošti potekal na elektronski naslov, ki bo povezan s telefonsko številko v kolikor se bo posameznik za takšen način vročanja seveda odločil. Šlo bo za prostovoljno izbiro. Pomeni pa bistveno poenostavitev, saj več ne bo potrebno iti na pošto in tam prevzemati pošiljke. Sklepi javnim uslužbencem se bodo lahko vročali na službeni mail. Ukinja se žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah, obvestilo o poslani pošiljki pa bo mogoče tudi preko SMS sporočila. Odločbe bodo po novem lahko ob ministrih podpisovali tudi državni sekretarji, kar zagotovo razbremenjuje ministre pri njihovem delu. Omogoča se, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani. Omogočeno bo, da bo naloge opravljanja zavarovalnega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam, kar pomeni, da se bo s tem omogočilo izvajanje naravovarstvenega nadzora, tudi občinski in medobčinski upravi.

Glede Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije Vlada predlaga, da izjave ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe ni treba več pridobiti v postopku sklepanja vsake pogodbe, temveč le še v primeru koncesije javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila. V zakonu o športu se ukinja dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvit strokovnih delavcev v športu. Zakon prinaša tudi ustanovitev uradnega registra predpisov, ki bo zakonodajo naredil preglednejšo, saj bo na enem mestu objavljena vsa uradna prečiščena besedila državnih predpisov. Uradni register bo vseboval vse veljavne državne predpise, kamor sodijo zakoni, ki jih sprejemamo tukaj v državnem zboru te podzakonski akti, ki jih sprejema vlada. Prav tako se bo naredilo prečiščenje zakonov in aktov, ki ne veljajo več. Danes namreč še vedno obstajajo in se še celo uporabljajo podzakonski akti, ki so nastali na podlagi zakonov, ki več ne veljajo. Finančna sredstva za postopno vzpostavitev uradnega registra bodo za naslednjih pet let zagotovljena iz sredstev EU, konkretno iz sklada za okrevanje in odpornost. V drugem delu zakona se razveljavlja več kot 200 zakonov in z njimi povezanimi podzakonskimi akti, ki se več ne uporabljajo. Pri tem se dosledno udejanja spoštovanje 154. člena Ustave, ki objavo v Uradnem listu zahteva tudi pred prenehanjem veljavnosti državnih predpisov, izpostavlja mehanizem prečiščevanje pravnega reda, ki bo preprečeval kopičenje predpisov, ki s zaradi potečenega časa ali drugih sprememb več ne uporabljajo.

Seveda so potrebne še številne spremembe. To je prvi tovrstne zakon in verjamem, da je to šele začetek in seveda tudi prva pot k debirokratizaciji države. V Slovenski demokratski stranki bomo ta zakon v prvi obravnavi seveda podprli.

Hvala.