Na 75. izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Suzana Lep Šimenko.
Spoštovani predsedujoči, kolegi poslanci in poslanke, spoštovani predstavniki vlade
2. marca 2021 je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Lukom Mescem vložila Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, v katerem očitajo Vladi RS, da si želi s sprejetjem Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu netransparentno, brez socialnega dialoga in brez javne razprave zagotoviti centralizacijo nad lastništvom in upravljanjem državnega premoženja. Vsi ti očitki seveda ne držijo.
Dejstvo, zakaj Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Zakona o nacionalnem demografskem skladu ni dopusten in zakaj ga v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli, pa lahko v samem izhodišču naslonimo tudi na mnenje Zakonodajne pravne službe Državnega zbora. Zakonodajna pravna služba je v svojem mnenju jasno in nedvoumno zapisala, da je ena izmed bistvenih zahtev za razpis referenduma, nedvoumno in popolnoma jasno referendumsko vprašanje, saj lahko volivec le tako jasno in brez vsakega dvoma o tem, zakaj pravzaprav oddaja svoj glas, izrazi svojo pravico glasovanja. Volivci se namreč pri posvetovalnem referendumu predhodno izjasnijo o posameznem jasno izraženem vprašanju, ne pa o pravnem aktu, kar so predlagatelji predloga dejansko zapisali v prvem delu referendumskega vprašanja. Še bolj zavajajoč pa je drugi del referendumskega vprašanja, v katerem se predlagatelji predloga izrekajo o politiki Vlade Janeza Janše.
Kot je zapisala tudi Zakonodajno pravna služba je predlagano referendumsko vprašanje v drugem delu nejasno in zavajajoče, zaradi česar kot takšno ne sme biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma. Nujno je potrebno opozoriti na dejstvo, da se je slovenska politika z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, leta 2013 oz. 2014 zavezala, da bo uredila delovanje in financiranje demografskega rezervnega sklada, kar pomeni, da trenutna koalicija izpolnjuje samo tisto, h čimer so bile prejšnje vlade zavezane, tega pa več kot očitno nikoli niso bile sposobne realizirati.
Predlagatelji predloga za razpis posvetovalnega referenduma v svojem predlogu močno zavajajo, kar na žalost postaja stalna praksa trenutne opozicije v DZ. Eden izmed očitkov in razlogov za predlagan referendum glede Zakona o nacionalnem demografskem skladu je, da je bil zakon v DZ poslan brez poglobljene javne razprave in brez usklajevanja v Ekonomsko socialnem svetu. Dejstva pa so sledeča. V DZ je bilo tekom zadnjih let vloženih že več različnih zakonov različnih predlagateljev s katerimi so želele posamezne poslanske skupine urediti to področje, kar pomeni, da poglobljena razprava poteka že vse od leta 2013, kot sta se sprejeli že omenjeni določili v Zakonu o pokojninskem zavarovanju in Zakonu o slovenskem državnem holdingu. Prav tako ne drži, da člani ESS niso imeli možnost sodelovati pri oblikovanju samega predloga zakona.
Po podatkih Vlade, jim je bil predlog zakona prvič predstavljen na seji dne 5.10.2020, potem pa še na več naslednjih sejah ESS ter delovnih sestankih, katerih pa se predstavniki sindikatov večkrat niso udeležili, oziroma so jih enostransko zapustili, kar kaže na njihov resnični interes za sodelovanje za skupno dobro naše države. Hkrati z omenjenimi predstavitvami, so le te potekale tudi v okvirih raznih okroglih miz, predlog zakona pa je bil podprt tudi na seji Državnega sveta. Dodatno so bili v čim večji možni meri pri obravnavi v DZ upoštevani tudi vsi dobri in smiselni predlogi najrazličnejših deležnikov. Trditev predlagateljev predloga za razpis posvetovalnega referenduma, da Nacionalni demografski sklad ne rešuje problema financiranja pokojnin ter ne bo imel pozitivnih učinkov na prihodke pokojninske blagajne in same višine pokojnin, so neresnične in izrečene brez vsakršnih resnih osnov, ter zavajajoče.
Trditev, da se z zakonom ne bo rešilo problema financiranja pokojnin, postavlja predpostavko, ki v tem primeru ni pravno relevantna, saj je to področje urejeno v ZPIZ. Zakon o nacionalnem demografskem skladu ni glavni vir financiranja pokojnin, je pa dodatni vir financiranja. V Beli knjigi o pokojninah iz leta 2016 jasno piše, da ustanovitev rezervnega demografskega sklada ne sme biti izgovor za nespreminjanje pokojninskega sistema v bodeče, hkrati pa mora biti namen demografskega sklada pokojninski sistem zgolj razbremeniti. Povedano pomeni, da višine pokojnin niso bile nikoli predmet Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Pomeni pa, da predlog zakona sega v področje sofinanciranja rednega izplačevanja pokojnin. Prav tako se dodatno v zakonu o nacionalnem demografskem skladu daje poudarek tudi na sofinanciranje politike skrbi za starejše in družinske politike.
V zvezi z trditvijo predlagatelja predloga, da si Vlada z Zakonom o nacionalnem demografskem skladu povečuje možnosti za kadrovanje in privatizacijo, je nujno povedati naslednje. Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu vsebuje enake rešitve v zvezi z zniževanjem deleža lastništva države pod 50% tako, kot je to sedaj urejeno o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Dodatno se v Zakon o nacionalnem demografskem skladu uvaja določba, na podlagi katere se lahko tudi naložbe, v katerih ima država manj kot 50% lastništva uvrsti med strateške. Pomembno je opozoriti tudi na to, da bo po predlogu zakona možnost imenovanja nadzornikov Sklada imela tako Vlada, kot tudi DZ, dodatno pa še Mladinski svet Slovenije in Zveza društev upokojencev, kar predstavlja jasen napredek naproti zdajšnji ureditvi, ko vse nadzornike v potrditev DZ posreduje Vlada.
V zvezi s kadrovanjem v državnih podjetjih si mora ogledalo postaviti predvsem opozicija, saj je druga Janševa vlada pri sprejetju Zakona o SDH, v zakon vključila določbo, po kateri je vsakokratna opozicija imela pravico do imenovanja enega nadzornega člana SDH. Kmalu po nastopu vlade Alenke Bratušek pa je bila ta določba iz zakona umaknjena, kar pomeni, da od Vlade Alenke Bratušek naprej vlada predlaga vse člane nadzornega sveta. Na podlagi vsega povedanega lahko ugotovimo, da Zakon o nacionalnem demografskem skladu pomeni jasen napredek pri upravljanju državne lastnine, s čimer bo premoženje upravljano pregledno, varno in donosno, hkrati se bo lažje zasledovalo skupne poslovne cilje, dohodki iz teh naložb pa bodo namenjeni sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev ter izvajanju ukrepov družinske politike.
Predlagatelji predloga za razpis posvetovalnega referenduma v svoji obrazložitvi ponovno zavajajo slovensko javnost, hkrati pa se zavzemajo za podaljševanje trenutnega statusa razpršenosti upravljanja državnega premoženja, ki ne prinaša tistega, kar bi s tem premoženjem lahko ustvarili. Predloga za razpis posvetovalnega referenduma v poslanski skupini SDS ne bomo podprli, saj se zavzemamo za učinkovitejše gospodarjenje in za dodaten vir financiranja pokojninske blagajne.