Stališče SDS do predloga zakona o dohodnini

V imenu poslanske skupine SDS je podal stališče mag. Andrej Vizjak. 23. marec 2004 V imenu poslanske skupine SDS je podal stališče mag. Andrej Vizjak. 23. marec 2004MAG. ANDREJ VIZJAK: Predsednik vlade je v javnosti predstavljal novi zakon o dohodnini kot pomemben, t.i. drugi steber prve faze davčne reforme, katere osnovni cilj naj bi bil obdavčiti dohodke iz kapitala in manj obdavčiti dohodke iz dela. Že pri obravnavi prvega izmed svežnja obeh zakonov, zakona o davku iz dohodka pravnih oseb, smo lahko ugotovili, da bo kljub temu kapital še vedno ostal med najmanj obdavčenimi državnimi dohodki in delo še vedno med najbolj. Dejansko pri teh spremembah ne gre za korenite spremembe, ne gre za reformo, gre za določeno korekcijo, ki jo ni mogoče imenovati reforma in to je tudi prva osnovna pripomba Slovenska demokratske stranke. K davčni reformi bi se bilo potrebno posvetiti celovito – v svežnju vseh zakonov, ki učinkujejo na to področje, ne pa postopoma brez jasno predhodno zastavljenih konkretnih ciljev oz. poti in učinkov teh ukrepov na vse ravni obdavčitev. Zahtevali smo že na januarski seji analizo učinkov tega zakona o dohodnini, vendar žal, smo šele včeraj dobili te učinke, ki pa so prikazani zelo pomanjkljivo. Iz tega je zelo težko oceniti dejanske učinke, ki pa bodo vidni šele čez leta. Obljubljam premierja in tudi finančnega ministra ne gre kar tako verjeti. Naj navedeno podkrepim z nekaj podatki. Poglejte, dejstvo je, da v učinek nižje, tako imenovane globalne spremembe obdavčitve zaradi zvišanja splošne davčne olajšave, ni mogoče verjeti brez podatkov; to se pravi brez celotne analize, zato ker vlada hkrati tudi spreminja lestvico za razvrščanje zavezancev v nove davčne zavezance. Na mesto šest razredov, jih bo po novem le pet. In v novi prvi razred bo seveda razvrščenih manj davčnih zavezancev. Zelo jasno je, da bodo poslej v, s 16% davčno stopnjo obdavčeni tisti, kateri bodo imeli davčne stopnje do milijon 154 tisoč 477 tolarjev, seveda bodo pa vsi tisti med milijonom 145 tisoč in dvemi milijoni 242 tisoč, ki so bili sedaj obdavčeni s 17% davčno stopnjo, po novem z 33% davčno stopnjo. Skratka, učinek takšnih sprememb bo imel za posledico, da bo število davčnih zavezancev, ki so padli v najnižjo davčno stopnjo nižji, bo pa se seveda povečal delež tistih, ki bodo višje obdavčeni kot doslej in bodo prestopili prag druge davčne stopnje. Mislim, da teh učinkov v svojih analizah vlada ni nikjer pokazala. Kajti vlada kaže zgolj učinek na minimalno plačo, učinek na povprečno plačo in učinek na tri povprečne plače. Ni korektno, da bodo te skupine ljudi, ki bodo po novem padle v drugo davčno stopnjo in so bile po starem v prvi davčni stopnji, bistveno bolj obdavčene in sicer bodo bolj obdavčene za 16%. Posebno poglavje, ki zasluži veliko kritiko Slovenske demokratske stranke, so davčne olajšave za otroke. Seveda v skladu z odločbo ustavnega sodišča je vlada (nekaj poskusov je bilo že pred tem) iz obdavčitve izvzela znesek, ki ga roditelj namenja otrokom za zagotavljanje življenjskega minimuma in ta je tu opredeljen. Mislim pa, da je velika napaka ukinjanje progresivne stopnje davčnih olajšav za vse naslednje otroke. Mislim celo to, da bi Slovenija, ki stavi na znanje, na razvoj, na tisto posebnost, ki nas bo identificirala v bodočem evropskem prostoru- to je človek in njegove lastnosti, mislim, da bi morali bistveno več skrbeti tudi na tem področju v smislu izobrazbe, v smislu pripomočkov, ki krepijo intenzivnost razvoja mladega človeka, otroka, ne pa da se tu omejujemo zgolj na hrano, obleko in na te podobne res minimalne življenjske potrebščine, ki seveda potem otroku ne dajejo tistega, na kar vsi prisegamo kot strateško prioriteto naše države. Zato menim, da je osnovna stopnja prenizka, da ne zajema nekaterih za slovensko prihodnost pomembnih kategorij, kot so izobraževalni pripomočki in ostala oprema za razvoj otrokovega intelekta in seveda, da ne ohranja do sedaj uveljavljene progresivne stopnje davčnih olajšav; tako bodo seveda številčnejše družine na slabšem, kar je nelogično, popolnoma nelogično. In seveda temu v Slovenski demokratski stranki odločno nasprotujemo in bomo v tem smislu tudi pripravili amandmaje za drugo branje. Tretji pomemben razlog- predlagane spremembe govorijo proti temu, da se bodo dohodninski položaji vseh davčnih zavezancev globalno izboljšali, je tudi v zmanjšanju davčne olajšave od individualne davčne stopnje iz dosedanjih 3% na 2%. Ne morem razumeti, kaj je vodilo ministrstvo k temu, vendar mislim, da to znižanje prav govori k temu, da se bodo še znižala individualna vlaganja bodisi v humanitarne namene bodisi v povečevanje nivoja zdravstvenega varstva in podobnega. Temu tudi nasprotujemo. Poseben problem tega zakona je seveda obdavčitev dobička iz kapitala. Pri obdavčitvi dobička iz prodaja oziroma osvojitve delnic naj bi ostala dosedanja ureditev, pri čemer se zgodi, da se, vkolikor se seveda prodajajo ti deleži po treh letih, da se to obdavči z akontacijo 30% in seveda kasneje z davčno stopnjo, v katero pač pade zavezanec. Obdavčitev pa naj bi v primeru osvojitve kapitala, ne glede na splošno ureditev, to se pravi, bi bili pa ti pretežni lastniki, katerih kapitalski dobički naj bi bili obdavčeni tudi po obdobju treh let. Kdor se želi torej izogniti takšnemu pravilu, mora dovolj zgodaj poskrbeti za razčlenitev lastnega deleža kapitala tako, da v družbo povabi še dodatne družbenike in s tem doseže, da kritični delež pade pod 10% v kapitalu ali pa poskrbi, da potekajo transakcije preko družb, v katerih ni prevladujočega deleža. Ali je takšno početje zaželeno, pa seveda lahko v to zelo dvomimo. Tudi določila o ohranjanju delovnih mest, ki jih v zvezi s kapitalskimi dobički uvaja predlagana zakonodaja, bodo verjetno neučinkovita. Če bi kdo želel družbo prodati, pa ji grozi zmanjšanje delovnih mest, mora torej poskrbeti le da pred prodajo število zaposlenih ustrezno zmanjša; splača se mu tudi, da pred časom potegne iz družbe kapital. Glavni očitek določilom o pretežnih deležih pa zadeva destimuliranje, ustanavljanje novih malih podjetij. Kot je znano so to pomemben generator razvoja, zlasti takrat, kadar temelji na neki inovativni ideji. Ta prinaša dobiček običajno le kratek čas, pa potem podjetje ali propade ali pa seveda toliko zraste, da ga mora ali prevzeti večja družba ali se pa preoblikuje. Pri tem gre običajno tudi za odtujitev pretežnega deleža v kapitalu, kar naj bi bilo po novem pri nas visoko obdavčeno. Drugod zakonodaja nasprotno v obdavčitvi to stimulira. Naša zakonodaja torej preprečuje učinkovito uporabo malih inovativnih podjetij, pogosto nastalih tudi s pomočjo rizičnega kapitala javnega ali zasebnega kot generatorja tehnološkega ali splošnega gospodarskega razvoja, za kar ni videti smiselnega opravičila. To se pravi, jaz bi prosil ministra, naj pove, zakaj obdavčuje te tako imenovane pretežne lastnike, če prodaja svoje deleže po odboju treh let. Zakaj? To se pravi, če bo npr. neki lastnik Mercatorja, prodal svoje delnice, seveda, ne bo obdavčen, ker težko ima nekdo nad 10% take velike družbe. Seveda, kaj hitro je pa lahko nek posameznik, lastnik malega inovativnega podjetja, ki bo seveda ob določenem trenutku podjetje prodal, ta pa bo moral plačati dohodnino in bi prav rad vedel, ali gre tu za ščitenje nekaterih svetih krav, ali pa gre za kaj drugega. Glede obdavčenja obresti bi želel tudi odgovor oziroma izpostaviti dilemo, kajti obresti Slovenske odškodninske družbe na glavnice, ki bodo šele dodeljene, to se pravi te obveznice slovenske družbe, ki bodo denacionalizacijskim upravičencem šele v prihodnosti dodeljene, bodo seveda obdavčene, kljub temu, da bodo obresti tekle tudi za obdobje, ko zakon še ni veljal. Mislim, da je ta rešitev nekorektna. Kajti če bo nek denacionalizacijski upravičenec dobil obveznice s Slovenske odškodninske družbe za premoženje, ki ga ni moč vrniti v naravi in bodo seveda, obresti na obveznice tekle od leta 1996 naprej, bo po novem zakonu, tudi ta obdavčen za celotno vsoto obresti, tudi za del obresti, torej pred uveljavitvijo zakona. In mislim, da je ta zadeva več kot sporna. Dodatknil bi se še pomembnega področja. To je področja obdavčitve rent, tako imenovanim žrtvam vojnega nasilja oziroma tudi izgnancem. V vojnih zakonih piše, da ti dohodki niso obdavčeni. In sprašujem ministra zelo jasno, glede na določbo 21. člena in sicer 3. točke, ali se torej rente izgnancem izvzemajo iz obdavčitve, ali bodo, ker je to pač stalni mesečni prihodek, vsakega izmed žrtev vojnega nasilja oziroma tudi izgnanca – ali bo po novem, to se pravi, ta dohodek obdavčen in bo seveda stvar davčne napovedi in odmere dohodnine ali ne. Kajti poudariti velja, da je v tem parlamentu večkrat tekla diskusija na to temo in iz te diskusije je bilo več kot jasno, da gre v primeru pravic, ki so jih dobile žrtve vojnega nasilja za določeno simbolno poplačilo pretrpljenega v času nasilja nad njimi. In da se te zadeve ne obdavčijo, sedaj, tukaj minister oziroma kot vidim vlada spreminja stališče in želi obdavčiti tudi te rente. Temu v Slovenski demokratski stranki ostro nasprotujemo in mislimo, da to ne bi smelo biti urejeno oziroma obdavčeno v zakonu o dohodnini in v nobenem drugem zakonu. Skratka pričakujem seveda odgovore in pričakujem odgovore ministra na dileme, ki so bili podani. Prepričan pa sem, da oba zakona, tako zakon o dohodku pravnih oseb oziroma dobičku pravnih oseb, kot zakon o dohodnini, predstavljata določen del pomembne zakonodaje, ki bi morala biti spremenjena v okviru davčne reforme, vendar postopni- perpartes pristop ni dober. Prepričan sem, da bi morali biti hkrati na mizi vsi zakoni, da bi se iz vseh zakonov zelo jasno slikali cilji in prerazporejanja bremen obdavčitve med davčnimi zavezanci. Žal se iz predlaganih zakonov vidi zgolj neka vezna posoda med nekim drugim pristopom, ki temelji predvsem na ukinjanju davčnih olajšav pri pravnih osebah in po drugi strani za ukrepe pri dohodnini, ki pa, po eni strani nekatere razbremenjujejo, druga pa seveda obremenjujejo. Pristop po moji oceni ni pravilen, pristop bi moral temeljiti tudi na analizi obdavčitve ostalih kategorij, ki danes niso obdavčene, kot je na primer, premoženje in del premoženja nepremičnin in podobnih. Nenazadnje pričakujemo in nimamo zakona o koncesijah, ki bi obdavčil nekatere naravne vire, ki jih družbe s pridom izkoriščajo in zato ne plačujejo niti tolarja davka, kot so na primer, termalne vode, kot naravni vir in podobno. Cilj Slovenije kot socialne države, ki jo je zapisala v ustavi, bi moral biti enakomerno in ustrezno razporejanje davčnega bremena, usmerjen v to, da se tudi v okviru takih sprememb pristopa, jasno določi komu vzeti in komu dati. Žal vidim, da je to le del te zgodbe, da so cilji zamegljeni, da bodo učinki znani leta po tem, ko jih bomo sprejeli, kajti predhodna obdobja bodo krepko zameglila sliko in to seveda po naši oceni ni prava pot. Skratka, od odgovorov in pojasnil ministra in morebitnih sprejetih amandmajev, se bomo seveda v Slovenski demokratski stranki odločili glede nadaljnje podpore temu zakonu.