Stališče SDS do predloga ustavnih sprememb na področju sodstva

V imenu poslanske skupine SDS je stališče predstavil vodja dr. France Cukjati. Sreda, 7. april 2004 V imenu poslanske skupine SDS je stališče predstavil vodja dr. France Cukjati. Sreda, 7. april 2004 18.februarja 2004 je Komisija za peticije DZ sprejela poročilo o delu v letu 2003, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se od 218 peticij, ki jih je v preteklem letu obravnavala komisija, več kot polovica nanaša na delo sodišč in od teh se jih zopet več kot polovica nanaša na dolgotrajnost sodnih postopkov. Na strani 5-6 pravi poročilo: »Oškodovanci praviloma nemočno ugotavljajo, da se pristojni organi zganejo šele potem, ko zadeve dobijo medijski odmev, časovna odmaknjenost storitve kaznivega dejanja pa v takih primerih seveda ne gre na roke le storilcem, temveč opraviči tudi napake organov pregona, ki seveda ugotovijo, da niso zbrali ustreznih dokazov. Sodišča pa v takih primerih strogo legalistično odločijo seveda v storilčevo korist.« Eden od izkušenih prisotnih advokatov pa je povedal naslednje: »Glejte, imam primere, ki trajajo 10, 12 let. In sodišče še ni izdalo sklepa, dokaznega sklepa. Pa je bilo 10, 11 razprav v teh 12.-ih letih. Vsako leto po eno razpravo. In tetraplegik, torej hrom človek, po pormetni nesreči, čaka na milost sodišča. Na milost Okrožnega sodišča v Ljubljani, konkretno. Vidite, to so problemi. Sodišča se izogibajo svoji temeljni dolžnosti, to je sojenju. Sodišča ne sodijo, ampak vedno prelagajo, prelagajo, neupravičeno zavlačujejo. Trajni sodniški mandat je nesreča za naše pravosodje«, je še dodal. Strinjali se boste, da te trditve niso iz trte zvite. Predvsem, če upoštevamo še podatke sodne statistike za leto 2003, po katerih se je število nerešenih zadev lani povečalo: ? na vrhovnem sodišču za 6,3 %, ? na okrajnih za 4,8 %, ? na upravnem sodišču pa za 5,7 %. Poleg vse večjih sodnih zaostankov nas pestijo vse pogostejši politično obarvani procesi in vse večja neučinkovitost sodstva. Ob že davno razkritih velikih krajah državnega premoženja, ob raznih Zbiljskih gajih, SIB-ih in Orionih, ob številnih povojnih zločinih proti človeštvu, ki nikoli ne zastarajo, ni v 14-ih letih naše sodstvo uspelo soditi in obsoditi nobene velike ribe. Z našim sodstvom niso zadovoljni predvsem tisti, ki jim je sodstvo namenjeno, to so državljani. Prepozno izrečena pravica ni pravica. Neizvršena sodna odločba je v posmeh pravni varnosti. Za vzpostavitev pravne varnosti pa je v prvi vrsti odgovorna vlada oziroma državni zbor. Če aktualna politika te svoje naloge ne izpolni, jo v demokratičnih družbah državljani na volitvah učinkovito kaznujejo. Državni zbor mora torej imeti možnost izpolniti svojo nalogo, možnost pozitivno vplivati na sodstvo. Politika se zagotovo ne sme vtikati v sodne odločbe ali od sodstva izsiljevati politične procese, mora pa zagotoviti učinkovito sodno varstvo. Zato soglašamo z mnenjem strokovne skupine pri ustavni komisiji, ki pravi: »Imenovanje sodnika je tudi oblastno dejanje, ki ne more biti neodvisno od drugih dveh vej oblasti, še posebej od zakonodajne, ki ji je sodnik, kar zadeva formalne pravne vire (zlasti ustavo in zakone), podrejen.« Zato SDS zavrača predlog vlade, po katerem naj ne bi sodnike imenoval DZ ampak predsednik republike na predlog sodnega sveta. Tudi sedanja sestava Sodnega sveta, v katerem večino članov imenujejo sodniki sami, se je izkazala za slabo. Sodni svet predlaga imenovanje sodnikov in odloča o napredovanjih na višje sodniško mesto. Le o napredovanju na sodniško mesto vrhovnega sodišča odloča DZ, pa še to na predlog sodnega sveta. Če pa ima neka inštitucija škarje in platno, se njena nekontrolirana kadrovska politika kaj hitro lahko spridi. Tako kot se je že! Zato je strokovna skupina Ustavne komisije takole pokritizirala vladni predlog: »Sporna je zlasti sestava (15-članskega) sodnega sveta, v katerem bi imeli sodniki večino, to je osem članov (sedem izvoljenih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča). Če bi bila ta rešitev uveljavljena in bi bil hkrati predsednik republike vezan na predlog sodnega sveta, bi pomenilo, da se sodna veja oblasti sama oblastno vzpostavlja in obnavlja. Ta rešitev nasprotuje zlasti načelu demokracije (čl.1 URS), načelu ljudske suverenosti (čl.3/2 URS) in še posebej načelu delitve oblasti skupaj s sistemom zavor in ravnovesij (čl.3/2 URS).« Tudi predpristopni svetovalec Sveta Evrope, nemški sodnik Norman Doukoff, je večkrat opozoril na potrebo po nadzoru nad sodstvom: »Tudi če privolimo, da se neka poklicna skupina samoobnavlja, mora nujno obstajati zunanji nadzor, sicer se zadeve spridijo. Ta nadzor bi moral v primeru, ko govorimo o slovenskem sodstvu, opravljati minister za pravosodje in ga dosledno izvajati. Najslabše je, da sodni svet odloča o napredovanju sodnikov in tudi določa normative za njihovo delo.« Vladni predlog sprememb ustavnih členov, ki govorijo o sodstvu, pa razmerja v sestavi sodnega sveta ne popravlja, imenovanje sodnikov pa v celoti prepušča sodnemu svetu in predsedniku države. V takem sistemu bi postalo naše sodstvo še bolj zaprto vase in še bolj nedostopno za kontrolo drugih vej oblasti. O zavorah in ravnovesju sodne veje oblasti bi lahko samo še sanjali, DZ pa ne bi imel nobenega vzvoda več, da bi lahko vsaj malo vplival na sodno varstvo in tudi s te strani zagotavljal pravno državo. Zato smo podprli predlog vladnih strank, ki so bistveno popravile vladni predlog in ga praktično nadomestile z besedilom, ki je tudi za nas sprejemljiv. A na zadnji seji ustavne komisije se je zgodil zanimiv preobrat. Predstavniki strokovne skupine so govorili drugače, vladni poslanci pa glasovali drugače kot nekaj mesecev prej. Vladni poslanci so zavrnili svoj lastni predlog, na poslovniški komisiji pa izglasovali neko za lase privlečeno razlago poslovnika, da so tako vladni predlog ohranili pri življenju. Razloga ne poznamo, vemo pa, da vladni predlog za nas ni sprejemljiv in zato predlagamo amandma, s katerim povzemamo prvotni predlog vladnih poslanskih skupin, dopolnjujemo pa le sestavo sodnega sveta. Z amandmajem v bistvu predlagamo naslednje: ? sodnik je lahko imenovan v trajno sodniško funkcijo po poskusni dobi petih let, ? sodnike imenuje DZ na predlog sodnega sveta, ? sodni svet ima 11 članov: 5 jih izvoli DZ, 4 izmed sebe izvolijo sodniki, predsednik vrhovnega sodišča in minister za pravosodje sta člana po položaju, ne moreta pa biti izvoljena za predsednika sodnega sveta. Po tem ključu bi torej imel sodni svet 5 sodnikov, 5 drugih pravnikov in ministra za pravosodje. Prepričani smo, da je naš predlog sprejemljiv in ga boste podprli.