Stališče SDS do predloga resolucije o preprečevanju korupcije v RS

Stališče poslanske skupine SDS do predloga resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji je predstavil Rudi Petan. (sreda, 16. junij 2004 Stališče poslanske skupine SDS do predloga resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji je predstavil Rudi Petan. (sreda, 16. junij 2004 RUDOLF PETAN: “Gre za izredno občutljivo temo, ki se je mora lotiti tudi Slovenija in to ne glede na to, ali smo v volilnem letu ali nismo. Pri tem bi želel opozoriti, da gre pri sprejemanju pravnih podlag v boju proti korupciji za milo rečeno čuden pristop. Najprej smo sprejeli zakon, to je bilo konec lanskega leta, pol leta kasneje pa vlada predloži resolucijo, torej sistem od konkretnega k splošnemu. Človeku se nehote poraja prispodoba z zdravstvom, to je približno tako, kot če bi zdravnik najprej določil zdravila pacientu, nekaj mesecev kasneje pa bi postavljal diagnozo in jo tudi postavil, to verjetno ne gre in tudi na drugih področjih je bil postopek obraten, najprej splošen pristop, to je resolucija in potem konkretni zakon. Sam vrstni red sprejemanja kaže na zmedenost vladne politike na področju boja proti korupciji. Ob sprejemanju zakona konec lanskega leta smo v naši poslanski skupin SDS opozarjali na anomalije takšnega pristopa, opozorili smo seveda tudi na druge stvari, zavzemali smo se za to, da obstoječi urad dobi večje pristojnosti in je takoj operativen. Seveda je vladna večina vztrajala pri drugačnem pristopu in sedaj vidimo, da smo le imeli prav mi, tudi ta akt, ki pa še ni zadnji, sprejeti bomo morali še akcijski načrt uresničevanja resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Torej, bi lahko rekli novi akt na novi akt in je neke vrste “never ending story”. Če bi bilo tako, kot smo mi predlagali, bi bili vsi organi že operativni in bi samo dopolnjevali z zakonodajo, sedaj pa smo nekje na sredini ali pa mogoče še to ne, kajti nosilce, roke, kriterije, uspešnosti in druge pomembne predpostavke uresničevanja sprejetega programa moramo v bistvu šele določiti. To pa pomeni, da še polovico leta po sprejetju zakona nismo pripravljeni in organe za boj proti korupciji še vedno niso popolni in nimamo vseh pravnih podlag, to dokazuje, da trmoglavljanje vladajoče koalicije, ki popolnoma v novi vsebini in drugačnem pristopu organu za boj proti korupciji in pristopu novega organiziranja prej škodijo učinkovitosti pregona ali boja proti korupciji kot pa ji koristijo. Je pa res, da se je pri tem pokazalo nekaj novih dejstev, v gradivu, ki je obvezen del zakona vlada priznava nekaj spodrsljajev in tudi nekaj zakonitosti njenega dela. Že v samem uvodu, to je na strani 49, da si lahko tudi sami prekontrolirate, je namreč zapisano število korupcijskih kaznivih dejanj v Sloveniji je po uradnih podatkih relativno nizko, vendar empirične ankete kažejo, da je korupcije v državi več, sicer še vedno ne toliko, da bi to terjalo uvedbo izrednih ukrepov, nesporno pa toliko, da je potrebno usklajeno in odločno ukrepanje tako države, kot vseh njenih prebivalcev. To pomeni, da ni dobro, če imamo nek vmesni čas, ko organi, ki so za to pristojni in ki so za to predvideni nimajo vseh pravnih podlag in še ni vse razčiščeno. To je prav gotovo napredek glede na sedanje stališče. Prav tako pa bi vas želel opozoriti na stališče iz tega gradiva, ki je na strani 50, ki pravi: “Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je Republika Slovenija s korupcijo obremenjena v večji meri, kot to kažejo statistike organov odkrivanja in pregona, kar pogojuje potrebno po vsestranskem in premišljenem ukrepanju. Dejstvo je, da je država Slovenija s korupcijo obremenjena manj kot primerljive tranzicijske države, še vedno pa se ne more primerjati z državami, ki so ta problem uspele obvladati.” V SDS seveda podpiramo takšno mnenje, podpiramo pa tudi mnenje, ki je zapisano na isti strani, ki pravi: “Preprečevanje, odkrivanje in preganjanje korupcije je možno le s široko in jasno izraženo politično podporo. Načrtovanje in izvajanje določenih sprememb je možno le ob najširšem družbenem soglasju, o nevarnih posledicah korupcije in o pomembnosti proti korupcijskih ukrepov brez delitve na politične stranke, ki se nahaja v vladi ali na tiste izven nje. Torej, verjetno so bile naše zahteve o posebni seji ali pa posebnem obravnavanju teh problemov posebej verjetno popolnoma upravičene in verjetno še tudi kaj drugega, kar bom navedel kasneje. V opoziciji se seveda te odgovornosti popolnoma zavedamo in zato tudi se ne smemo čuditi tem predlogom za posebno obravnavo teh problemov. Želel bi opozoriti tudi na vsebino iz gradiva, kjer vlada ugotavlja, da je potrebno v Sloveniji zagotoviti res neodvisnega in učinkovitega delovanja organa odkrivanja pregona in sodstva. In če to povežem še z ugotovitvijo na začetku, kjer je zapisano, da reševanje te korupcije in pri zasledovanju širših družbenih ciljev resolucije, med njimi zlasti identifikacijo področij, ki so najbolj izpostavljena korupciji, transparentno in zakoniti financiranje politično uspešno reforma državne uprave, premagovanje konflikta interesov v javnih službah, zagotavljanje zakonitega, strokovnega in odgovornega sprejemanja odločitev, vzpostavitev ustreznih mehanizmov za zaznavanje, obveščanje o možnem korupcijskem ravnanju, zagotovitev res neodvisnega in učinkovitega delovanja odkrivanja pregona in sodstva. To pomeni, da sedaj nimamo popolnoma neodvisnega. In to, mislim, da je napredek, ki ga je vlada priznala in sama priznava, da imamo še veliko prepletenost politike in organov, ki bi morali delovati neodvisno. In tudi zato so zahteve opozicije še toliko bolj upravičene. Vzrok za takšno stanje je že po definiciji pogojen s tem, da dolga in neprekinjena oblast ene politične opcije ali stranke na oblasti pogojuje razraščanje korupcije. Seveda je pri tem treba biti korekten in poudariti, da to ne pomeni, in tudi v opoziciji nikoli ne trdimo, da je kakšna stranka že v osnovi koruptivna. Tega nismo nikoli trdili in tudi ne bomo trdili, je pa res, da če je ena opcija, ena politična stranka neprekinjeno dolgo na oblasti, je večja možnost, zato ker prihaja do prepletanja vseh možnih organov, vseh mogočih vej in tudi raznih poznanstev, ki to potem omogočajo. Zato še enkrat pravim, nihče ne obsoja, da je katerakoli stranka ali politična opcija že v osnovi koruptivna, toda neprekinjeno dolga oblast pa to omogoča. In v Sloveniji, bi lahko rekli, da se je to zgodilo. Eden od teh vzrokov je tudi v tem, kar je vlada zapisala v tem gradivu. Namreč, kadrovanje v javnih službah še vedno ne sledi zgolj kriterijem učinkovitosti ter strokovnosti, krepitev gospodarstva, povzroča tudi selitev strokovnjakov iz državnih služb v zasebna podjetja. To se pravi, kadrovanje je še vedno politično in je prilagojeno tej politični opciji, ki je neprekinjeno na oblasti. In potem se ni čuditi, če je družba v vseh svojih segmentih prepletena s kadri, ki so bližji tej opciji, ki je tako dolgo na oblasti. Ampak to ne pomeni, da so ti kadri že a priori takšni, toda to se zgodi, to pride tekom časa, tekom dolgega vladanja. In tudi v tej luči bi bilo prav, če bi vladajoča koalicija razumela predlog opozicije, da bi tudi v nadzornih svetih, kjer ima vlada večino, bil tudi še kdo drug razen tistih, ki so po političnem vzorcu in po politični barvi vladajoče večine. Če bi bil vsaj eden iz nasprotnega pola, bi če nič drugega, skrbel za nadzor in večji pregled. Pa tudi podatki o tistih, bom rekel, neprimernih dejanjih bi verjetno prej prišli v javnost, in to bi bil več kot zadosten nadzor. To bi bilo več kot zadosti in če se česa, potem se vladajoča večina otepa tega, da bi tudi opozicija lahko imenovala strokovne ljudi v nadzorne svete, kajti tudi ona jih imenuje, tako kot jih imenuje. Mi ne trdimo, da niso strokovni, vendar če jih imenuje sama, potem je večja verjetnost, da so njej pogodu; zakaj potem ne imenuje nikogar od opozicije. To bi prav gotovo prispevalo k temu, da ne bi imeli raznih SIB bank in podobno, da ne bi zahajal v konkretne primere, kar pa mogoče sploh ne bi bilo slabo. Do deviantnih pojavov prihaja še posebej na področju javnih naročil, ker zaradi vzpostavljenih vezi dobijo naročila tisti, ki so povezani ali pa so člani vladajočih strank. Do tega prav gotovo lažje pride, če je neka politična opcija dolgo na oblasti in ima možnost, čas ter priložnost, da imenuje svoje ljudi v vse pore na vseh nivojih Ukrepi morajo biti najširše zastavljeni in ukvarjati se je potrebno z operativno in manj z zakonodajno in zakonodajnim delom. Prisotna mora biti politična volja in prav gotovo je te politične volje manj, če imamo neprestano isto opcijo, ki kadruje, ki imenuje, ki ima dostop in razpolaga s proračunom, z javnimi naročili in podobno. In organi izvršilne oblasti morajo biti tudi motivirani, da opravijo nekaj na tem področju in ne, da so pod vplivom vedno ene in iste politične opcije, ki je dalj časa na oblasti. Pri tem bi želeli v SDS opozoriti, da bi predvsem morali preiti od besed in tudi od resolucij in tudi od zakonov k dejanjem in tukaj bi želel opozoriti konkreten primer, ki ga je doživel naš kolega dr. Bajuk, ko je v imenu komisije predlagal, da bi tudi postopki zastaranja ne bili tako kratki, da bi se podaljšali, vendar seveda vladajoča večina o tem ni hotela ničesar slišati, zato je seveda protestno zapustil vodenje komisije za nadzor proračuna in javnih financ. Če bi to bilo tako, potem tudi verjetno bi bilo malo več bojazni, malo več strahu, da ne bi prihajalo toliko do teh koruptivnih pojavov, ki v naši družbi so. S tem se vsi strinjamo. In če bi vsak imel nekako pred seboj posledice, potem bi verjetno razmislil, daj bi se lotil posameznih pojav ali skupina, ki bi se tega lotila. Tako pa, če stvari zastarajo v relativno kratkem roku in vemo, kako dela naše sodstvo. Ne mislim samo reševanje v nerealnem roku, ampak pri tem mislim tudi posamezne omare, ki so polne raznih gradiv, ki so zaprašene in jih potem po čudnem naključju tudi najdejo in podobne stvari, ko organi, ki bi morali ukrepati, sploh ne sprejmejo gradiva ali pa ga nočejo ali pa enostavno rečejo, da ga niso prijeli, da so ga izgubili in potem ponovno prosijo po enem letu, kje je gradivo. Če bi takšnih pojavov v praksi bilo manj, potem bi verjetno tudi se pokazal, da je politična volja v neki državi drugačna. Res je mogoče, da v skandinavskih državah je koruptivnosti manj, vendar vsake primerjave s Slovenijo in iskanje nekih zakonitosti je skoraj brezplodno, kajti Slovenija še vedno ni Skandinavija in tradicija, tudi demokratična tradicija v Sloveniji in tudi tradicija boja proti korupciji v Sloveniji popolnoma drugačna, kajti Slovenija je še vedno tranzicijska država in ne skandinavska. Zato so takšne primerjave, bom rekel, bolj iskanje opravičila kot pa nek zgled politične volje, da se tega problema resno lotimo tudi apolitično tako kot smo slišali na začetku in verjetno na tak način iskanje izgovorov ne bomo prišli do tistega želenega učinka, kajti verjetno si vsi vsaj tako predstavljamo v SDS, da si vsi želimo, da bi ta problem bil manjši, kajti vsi se tako ali drugače enkrat srečamo z neprijetnim koncem tega problema. Ne glede na to, da je v bistvu resolucija neki papir brez zob, je pa res, da je to neki pravni okvir za to področje boja proti korupciji ne glede na to, da vladajoča večina ni imela razumevanja za predlog opozicije, da bi morali najprej sprejeti resolucijo in potem konkretni zakon in ne glede na to, da smo v opoziciji predlagali, da bi organi, ki so že sedaj skrbeli, to je urad za boj proti korupciji dobili nove pristojnosti, večje pristojnosti in bi bili takoj operativni in bi jim potem samo dodajali mogoče pristojnosti tiste, ki bi se seveda dogovorile in ki bi dobile večino v parlamentu. Ne glede na to, da to ni bilo sprejeto in da smo sedaj kljub temu še vedno v nekem praznem prostoru in da ti organi še vedno nimajo vseh pravnih podlag za boj proti korupciji, se v SDS zavedamo, da je ta resolucija ena od aktov, ki jih Slovenija mora imeti, še posebej, ker je v tem gradivu tega zakona zapisano kar nekaj dobrih stvari za katere bi se tudi sami podpisali, bomo to resolucijo seveda podprli, želeli pa bi, da ne bi kar vsake šest mesecev dobili še neki novi pravni akt, ki bi opredeljeval to zadevo in jo dopolnjevali in bi vedno znova ugotavljali, da nimamo še polne in jasne podlage za reševanje tega problema. Torej v SDS bomo kljub vsem to resolucijo podprli seveda z veliko željo pa, da bi ta resolucija bila dober okvir tudi za večjo politično voljo tako v zakonodajni predvsem pa še v izvršni oblasti in pa tudi v sodni, da tem problemom nekako stopimo na prste ali pa da jih omejimo na neko mero vsaj takšna, kot je v državah Evropske unije – tistih starih članicah Evropske unije.”