Stališče SDS do predloga odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru

Stališče do predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru je predstavil Rudi Petan. (torek, 13. julij 2004) Stališče do predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru je predstavil Rudi Petan. (torek, 13. julij 2004)RUDOLF PETAN: “Predlog odloka o preoblikovanju univerze v Mariboru naj bi bil posledica sprejetega zakona o visokem šolstvu, konkretno v tistem delu, ki naj bi opredeljeval sestavo upravnega odbora, ki pa prav gotovo predstavlja več kot samo kozmetični popravek glede na deklarirano avtonomijo univerze. Drugi vzroki pa so nova opredelitev druge dejavnosti pri študentskih domovih in pa kar je verjetno najpomembnejše formiranje nove fakultete za logistiko s sedežem v Celju o finančni participaciji tudi lokalne skupnosti, to je občine Celje. Prav tako dokajšnja sprememba je na novo študijsko področje na pedagoški fakulteti, to je program športnega treniranja. Čeprav je predlog zelo kratek pa so posledice lahko zelo težke in dolgoročne. Tu gre v prvi vrsti za sestavo upravnega odbora, ne more biti nobene avtonomije ne finančne ne upravljalske, ne programske, ne kakršnekoli druge četudi sestava odborov ne samo tega ampak tudi drugih ni avtonomna. Prvotni predlog, ki ga je pripravila vlada je bil kot v posmeh avtonomiji. Dopolnjen predlog, izoblikovan na odboru, je bistveno boljši, vnaša pa še vedno precej negotovosti. Pri tem ne gre samo za delitev na kadre univerze in ustanovitelja, ker to to ni. Gre tudi za odgovornost za sprejetje odločitev in če je pad pozicije pri odločanju, ki je vgrajena celo z zakonom, to ne more roditi nič dobrega. Pad pozicija pri odločanju ne generira nobene avtonomije. Pri univerzi pa gre še za nekaj drugega, za fleksibilnost prilagajanja same univerze, predvsem pa članic univerze na izzive trga kadrov. Pri nas je to področje še vedno v nekem drugem času in zato je bil prvotni predlog sestave upravnega odbora popolnoma nesprejemljiv, čeprav ni direktno povezan s to tematiko, ima pa prav gotovo širše posledice tudi na to področje. S 1. majem so tudi slovenske univerze in njihove članice, pa če nam je to všeč ali ne, del evropskega prostora. Gre za bitko za prostor na 400-milijonskem trgu izobraževanja. Nihče našim študentom ne bo več mogel administrativno preprečevati študija izven Slovenije. Odločilno vlogo bo igrala samo in izključno kvaliteta. Zato je nerazumljiv vsak poskus modela kure in piščancev na relaciji vlada in slovenske univerze glede nadzora. Vsako nadaljevanje ideologizacije šolskega sistema bo in bi imelo lahko katastrofalne posledice za Slovenijo. Treba je poudariti, da avtonomijo moramo po 1. maju razumeti bistveno drugače. Vse, kar se dogaja na področju šolstva, se po 1. maju dogaja v prostoru Evropske unije, nismo več zaprt prostor. Vsaki eksperimenti imajo lahko strahovite posledice; popravni izpiti so skoraj in tako rekoč nemogoči. V tem pogledu je kot pravi blagoslov prišla bolognska deklaracija in prinesla streznitev v naš prostor. Nedotakljiv prostor je postal in postaja predmet razprav kot vsak drug, in samo to lahko prinese svež veter, prepih, ki je po 1. maju še kako potreben in nujen. Popravljen predlog, ki ga obravnava amandma, sestava upravnega odbora, je boljši, če pa je zadosten, bo pa pokazal čas. Želel bi pa omeniti dejstvo, in v SDS smo tega veseli, da se formira nova fakulteta za logistiko s sedežem v Celju. Prepričani smo, da je savinjska regija dober prostor za umestitev takšne izobraževalne ustanove. V Slovenski demokratski stranki bomo omenjeni odlok, ki ga je pripravil tudi odbor in se je formiral na odboru, podprli.”