Stališče SDS do predloga odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani

Stališče do predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani je predstavil Jože Tanko. (torek, 13. julij 2004) Stališče do predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani je predstavil Jože Tanko. (torek, 13. julij 2004)JOŽE TANKO: “Pred sabo imamo novelo odloka o preoblikovanju univerze v Ljubljani, ki je več ali manj posledica spremembe zakona o visokem šolstvu. Ta zakon pa smo spreminjali tudi zaradi razvoja univerze, delno pa tudi zaradi procesov, ki potekajo na tem področju v Evropi in ki omogočajo večjo primerljivost programov in prehrane študentov ter omogočajo tudi udeležbo drugih virov sredstev v financiranju univerze. Vendar te spremembe, ki smo jim priče s tem odlokom, niso vse v duhu neodvisnosti univerze. Na eni strani se na univerze prenaša finančno poslovanje, s katerim naj bi univerze neodvisno upravljale. Po drugi strani pa se s krepitvijo vloge ustanovitelja v upravnih odborih povečuje politično-administrativen nadzor države. S tem je neodvisnost univerze bolj ali manj deklaracija in je tudi kar realna zadeva. Omenjen predlog sestave upravnega odbora, čeprav naj bi bil usklajen, dokazuje, da se politika, ki jo v zadnjem desetletju na tem področju vodi vlada, nima nikakor namena umakniti niti iz tega niti iz nobenega drugega področja vzgoje in izobraževanja in hoče na vsak način, za vsako ceno obdržati politični nadzor. Kako si sicer razlagati, da v devetčlanski upravni odbor neodvisne univerze predlaga ustanovitelj, to je vlada, neposredno tri predstavnike, posredno pa še četrtega, saj je ustanovitelj, se pravi, ponovno vlada, soglasodajalec pri imenovanju. To daje vladi izjemno veliko moč in dopušča velike in pogosto lahko tudi neupravičene posege v avtonomijo univerze ter tudi nepotrebno politizacijo in polarizacijo. Vendar kaže, da trenutno drugače stvari ni možno urediti in da brez tega tudi ne gre. Namesto da bi se z delom univerze resno ukvarjali tisti, ki jih univerza najbolj zadeva in ki se na to najbolj spoznajo, to pa so predvsem predavatelji in ostali zaposleni ter delno študentje, se marsikaj, tudi upravljanje univerze prenaša na oddaljene in nekoliko bolj prikrite organe in centre, ki jih v ozadju zrežirajo in bdijo nad neoporečnostjo odločitev. Mislim, da ni potrebno, da se upravljanje in nadzor nad univerzo ureja na tak način. Postaja očitno, da je potrebno pred pričakovanimi spremembami oziroma z vstopom, kakor si pač to kdo razlaga zacementirati sistem in ga narediti nadzorovanega in ga tudi zavarovati pred bodočimi, kasnejšimi, kvarnimi vplivi ali spremembami. To je politizacija univerze, ki je nedopustna in takemu delu v SDS nasprotujemo. Prav tako pa nam ni razumljivo nasprotovanje povečanju zastopanosti študentov v tem organu, ki bi bili opravičeni vsaj do enakega deleža, kot ga že imajo v nekaterih drugih organih. Študentje so tisti, ki jim je institucija namenjena in zato je prav, da kot odrasli, kot odgovorni, tudi se bolj enakopravno odločajo. Marginalizacije študentov pač ne more biti v skladu s takšno tendenco.”