Stališče SDS do napovedane takojšnje izdaje odločb t. i. "izbrisanim"

Edini merljivi cilj, ki mu je koalicija SD, LDS, Zares, DeSUS že v koalicijski pogodbi določila tudi rok ter način njegove uresničitve, je takojšnja izdaja odločb tako imenovanim “izbrisanim”. V SDS ponovno opozarjamo na zlorabo pojma “izbrisani” (angleško: “erased”), ki se je v mednarodni politologiji razvil v zvezi z Baltskimi državami, kjer je bilo po razpadu Sovjetske zveze deset tisočem Rusov dejansko odvzeto državljanstvo. Ravnanje države Slovenije ob njeni osamosvojitvi je bilo povsem nasprotno, saj je vsem prebivalcem ponudila državljanstvo in jih tudi javno pozvala k ureditvi svojega statusa. Uporaba pojma “izbrisani” za tiste, ki si statusa niso uredili, kljub temu, da jim je bila ta možnost izrecno ponujena brez vsakih omejitev, je torej očitno neznanstvena in grobo zavajajoča. Ker je šlo le za prenos iz registra oseb s stalnim prebivališčem v register tujcev brez stalnega prebivališča, bi bil mnogo ustreznejši izraz “prenešeni”. V mandatu 2004 – 2008 sta si tako stranka SDS, še posebej poslanci SDS v Državnem zboru Republike Slovenije, kot tudi Vlada Republike Slovenije, prizadevali za razrešitev vprašanja t. i. “izbrisanih” s sprejetjem ustavnega zakona, ki bi omogočal konkretno preučitev vsakega posamičnega primera posebej. To je ključnega pomena zato, ker gre za heterogeno skupino ljudi, obravnava te problematike pa je izjemno občutljiva, saj se po eni strani dotika različnih človeških usod in konkretnih ravnanj teh ljudi ob osamosvojitvi Slovenije, po drugi strani pa temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve in torej samih temeljev naše državnosti. Sprejetje ustavnega zakona je nujno zato, ker samo tak pristop onemogoča morebitne naknadne zaplete, zlasti glede izključitve oseb, ki so pod znakom rdeče zvezde kot zadnji okupator na naših tleh napadle samostojno državo Slovenijo, ter glede omejitve oziroma izključitve odškodnin. Opozarjamo, da je že v tem trenutku med odškodninskimi zahtevki tako imenovanih “izbrisanih” tudi izjemno visok odškodninski zahtevek osebe, za katero je mogoče dokazati, da je bila na čelu tankovske kolone nekdanje JLA, ki je med prodorom proti enemu od severnih mejnih prehodov streljala tudi na civiliste, stanovanjske hiše in cerkev. V SDS nikoli ne bomo pristali na to, da bi takšni špekulanti za svoje početje prejeli kakršno koli odškodnino!

Samo s posamično obravnavo vsakega primera posebej bi se lahko preverilo, kakšno je bilo konkretno ravnanje posameznika v času slovenske osamosvojitve in ali mu je bila torej morebiti dejansko storjena krivica, ter jo skladno z možnostmi tudi popraviti. Mnenje večine pravnih strokovnjakov je, da je takšna individualna obravnava pravno dopustna. Tudi nekdanja predsednica ustavnega sodišča dr. Dragica Wedam-Lukić je na svoji zadnji tiskovni konferenci potrdila, da ustavna odločba “ne izključuje možnosti individualne obravnave vsakega primera posebej, če se za to vzpostavi ustrezna pravna podlaga”. Ustrezna pravna podlaga, glede na nedorečenost odločbe ustavnega sodišča, pa je lahko le ustavni zakon, zato sta ureditev tega vprašanja z ustavnim zakonom poleg številnih strokovnjakov s področja ustavnega prava in človekovih pravic, izrecno podprla tudi nekdanji predsednik LDS, vlade in RS dr. Janez Drnovšek ter nekdanji predsednik državnega zbora in SD ter sedanji predsednik vlade g. Borut Pahor. S sprejetim ustavnim zakonom bi namreč tudi preprečili možnost izplačevanja drastičnih odškodnin, ki preti, če se v paketu realizira odločba ustavnega sodišča, ki jo zagovarjajo poslanci in stranke trenutne koalicije. Navadni zakon ali izdaja odločb le na podlagi ustavne odločbe (kar je tudi ustavno pravno sporno!) namreč ne daje nobenega zagotovila, da se čez nekaj let ob morebitni podobni sestavi ustavnega sodišča ne ponovi zgodba ustavne odločbe o tako imenovanih “izbrisanih”, s katero je bilo neko zakonsko določilo in dejanje kot neustavno opredeljeno kar za celo desetletje nazaj…

Ustavna odločba, po kateri naj bi uredili status kar vsem t. i. “izbrisanim” za nazaj vse do plebiscita, nosi s seboj dve težki posledici. Daljše neprekinjeno stalno bivanje v Sloveniji je temeljni pogoj za pridobitev statusa državljana RS (od maja leta 2004 hkrati tudi državljana Evropske unije), tako lahko ti ljudje praktično takoj dobijo še en potni list in še eno volilno pravico, podelitev statusa za nazaj pa omogoča tudi vlaganje odškodninskih tožb, ki so že vložene. Po dosegljivih podatkih noben že vloženi odškodninski zahtevek ni nižji od 10.000 evrov, najvišji pa znaša več kot 948.000 evrov! Trenutno je vloženih okoli 25 odškodninskih zahtevkov, vendar bi v primeru “paketne” izdaje odločb, ki jo napoveduje koalicija, tako imenovani “izbrisani” očitno pridobili novo pravno podlago za vlaganje dodatnih zahtevkov, katerih število bi se verjetno na koncu približalo napovedanemu številu izdanih odločb, kar pomeni, da bi preseglo številko 18.000. Tovrstni odškodninski zahtevki lahko očitno močno omajejo slovenske javne finance oziroma močno posežejo v žepe davkoplačevalcev. Imamo pa medla sodišča in dobre odvetnike, ki bodo ob obetajočih se honorarjih z veseljem vodili pravdo za pravdo. Glede povsem zavajajočih napovedi iz vrst koalicijskih strank SD, LDS, Zares in DeSUS, da naj bi že sodišča “izločila tiste, ki so bili agresorji na samostojno Slovenijo”, opozarjamo na skrajno spornost sodne prakse, ki je v precedenčnem primeru sodišča v Celju v pravnomočni oprostilni sodbi glede oficirjev nekdanje JLA, obtoženih ugrabitve in pretepanja državljanov Slovenije v času vojne za samostojnost Slovenije, zapisalo, da “JLA do oktobra 1991 ni bila Sloveniji sovražna vojska”. Takšen sramotni precedens seveda vnaprej izključuje vsako možnost, da bi zgolj s sodno prakso pravično uredili zadeve, vezane na čas slovenske osamosvojitve.

Poznavalec problematike tako imenovanih “izbrisanih” tudi ne bo spregledal dejstva, da v primeru izbrisanih ne gre za krivdo slovenske države, če se nekdo v obdobju po osamosvojitvi zaradi lastne malomarnosti ni priglasil kot državljan Republike Slovenije oziroma si ni drugače uredil statusa stalnega prebivališča kot tujec. In glede na navedeno ustavno odločbo bi odškodnine lahko zahtevali tudi špekulanti, ki jim nikoli niso bile kršene kakršnekoli pravice, saj so zavestno kalkulirali na račun slovenske samostojnosti. To pa je v nasprotju s pravno državo, na katero se v koaliciji tako radi sklicujejo, v nasprotju z načelom pravičnosti, in v nasprotju z naravnim pravom. To v celoti potrjujejo tudi besede ministrice za javno upravo ge. Irme Pavlinič Krebs, ki je na zaslišanju pred odborom za notranjo politiko in pravosodje v odgovoru na vprašanje poslanca SDS mag. Branka Grimsa prostodušno priznala, da so mnoge solzave zgodbice tako imenovanih “izbrisanih” preprosto izmišljene zaradi želenega učinka na javnost ob uveljavljanju visokih odškodninskih zahtevkov, kot najboljši dokaz za to trditev pa je navedla kar svoj lastni primer.