Stališče poslanske skupine SDS o Predlogu zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja

Stališče je predstavil predsednik SDS Janez Janša. 7. maj 2004. Stališče je predstavil predsednik SDS Janez Janša. 7. maj 2004.”Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla ta zakon. Ugotavljamo, da je minilo 12 let odkar je v 5. členu slovenske ustave zapisana pravica, da imajo Slovenci brez slovenskega državljanstva, ki živijo po svetu, z zakonom določene posebne pravice. Teh 12 let je bila na oblasti več ali manj ista politična opcija. Številni državni sekretarji, direktorji ali pa direktorice uradov za Slovence v zamejstvu in po svetu so dobivali mastne plače v tem času. Nihče ni pripravil zakona. Zato je po mnenju poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, skrajni cinizem, da zdaj tisti, ki so bili plačani za to, da pripravijo zakon, nekomu, ki je ta zakon končno pripravil, očitajo malomarnost, pomanjkljivost pri delu in tako naprej. Spoštovana gospa Šturmova, vi ste bili plačani, da pripravite tak zakon, pa ga niste. Zato pričakujem od vlade več resnosti, pričakujemo, da bodo državni uradniki končno zaslužili svoje plače in delali, ne pa blatili poslance, ki delajo namesto njih. Zakon, ki je predlagan, lahko da ni idealen. Čudi nas sicer, de nekateri, ki so zakonu umaknili svoje podpise, tega niso spoznali že prej, da podpisujejo stvari, za katere ne vedo, kaj so. Očitno smo glede na to, kaj smo slišali, doslej v tem državnem zboru sprejeli mnoge zakone, ki jih je predlagala vlada in na katere je potem v drugem branju vlada sama dala preko 100 amandmajev. Tukaj pa smo dobili stališče, da se tega zakona ne da popraviti v nadaljnji proceduri, čeprav je predlaganih samo nekaj sprememb. Tam, ko je šlo za sistemske zakone s 100-inami členov, in je vlada predlagala v nadaljnjem postopku na 100-ine amandmajev. Ponekod smo na mizo dobili gradiva s 400 stranmi amandmajev. Tam se je dalo popraviti, tukaj se pa ne da. Nikakor to ni res. Tudi za razpravo za ta zakon in v zvezi s tem poslanska skupina Slovenske demokratske stranke ponovno protestira, ste nam dali nekaj minut. Poslanci vladne koalicije so sklicali tri izredne seje za izbrisane, namenili so si ure in ure razprav o tako imenovanih izbrisanih, za Slovence po svetu pa 10 minut. Po 12-ih letih odkar je ta pravica zapisana v ustavo. Tukaj na tej točki se dejansko potrjuje tisto, kar smo slišali od poslancev vladne koalicije, kadar gre za Slovencev je to “blut&bodn” razprava in tako naprej. Ko gre pa za izbrisane so pa človekove pravice. Na teh temeljih slovenska država nikoli ne bo napredovala. Praksa v drugih državah nas uči, da praktično matični narodi v svojih državah naredijo maksimalno kar je možno za to, da ostanejo povezani z rojaki, ki živijo po svetu. Če Slovenija v najbolj usodnih časih, v časih, ko se je osamosvajala in nastajala, ne bi imela na stotisoče ljudi po svetu, ki so začutili svoje korenine in ji pomagali pri mednarodnem priznanju, pri obrambi, ko je bila napadena, ko je bilo najtežje, potem s slovensko samostojnostjo in mednarodnim priznanjem ne bi šlo tako gladko, kot je šlo. Na stotisoče aktivnosti je bilo s strani naših rojakov v času, ko je domovina najbolj potrebovala to pomoč. Redki med njimi so sploh dobili kakšno priznanje. Bivši predsednik države je podelil znak svobode gospodu De Michellisu, priznanje mnogim, ki so aktivno delali za mednarodno priznanje in celo dosegli v številnih državah, da je bila Slovenija hitro priznana. Strašanski cinizem predstavnikov slovenske države v preteklosti! Takega mačehovskega odnosa do Slovencev, ki živijo po svetu, seveda ne opažamo samo do tistih, ki nimajo slovenskega državljanstva, tudi do tistih, ki imajo državljanstvo. Pred kratkim smo dobili številna obvestila o tem, kako državna volilna komisija obvešča državljane, ki živijo po svetu, o tem, da lahko volijo po pošti. Številni državljani v Združenih državah Amerike nikoli ne dobijo te pošte, ker se jim pošlje na napačne naslove oziroma se naslov napiše v slovenščini in ameriška pošta, ki še nima ultra tehnologije od slovenske Ultre, seveda to bere računalniško; in če piše tam “ZDA” namesto “USA”, kar pišete oziroma pišejo, potem ti naslovniki ne dobijo te pošte. Tu pravijo, da se pošlje in da ljudje ne odgovarjajo, ljudje pa tega ne dobijo. Vrsto takih primerov smo dobili. Se pravi, gre za načrtno diskriminacijo, ne samo Slovencev po svetu brez državljanstva, ampak tudi tistih, ki imajo državljanstvo. In nadaljuje se neka politika, ki je ljudi delila 50 let, tudi v času samostojne Slovenije. Prek 60.000 Slovencev po svetu ima slovensko državljanstvo, na volitvah jih lahko sodeluje morda nekaj tisoč, ker drugi skoraj sploh niso obveščeni. Torej, v zvezi s predlaganim zakonom, ki je končno prišel na klop, smo pričakovali konstruktivnost tudi od tistih, ki bi morali, ki so bili plačani za to, ta zakon pripraviti, pa ga niso. Namesto tega skoraj poslušamo žalitve do tistih, ki so delali namesto njih. Pričakovali smo, da bomo dobili konkretne pripombe; tudi ta zakon najbrž ni idealen kot noben drug, vsakega je možno popraviti. Ampak ne, namesto tega smo dobili tudi en dopis, ki vse pove. Poslanec vladne stranke, ki je podpredsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je namreč poslal nek dopis, kjer je hote ali pa nehote povedal bistvo: ne gre toliko za vsebino zakona, ampak gre za predlagateljstvo. Gospod Avšič namreč poziva v tem dopisu, da se predlagatelji odpovedo svojemu predlagateljstvu. To vas moti. To, da je nekdo po 12-ih letih končno pripravil zakon, in da pod zakonom ni podpisan nekdo iz vladne opcije, ker ga sami v 12-ih letih niste uspeli pripraviti oziroma niste hoteli pripraviti, čeprav so bili mnogi plačani za to. Veliko davkoplačevalskega denarja je bilo potrošenega za te plače, so ga pripravili poslanci, ki pa niso pravi in sedaj jih pozivate, naj se odpovedo svojemu predlagateljstvu, potem bo pa vse v redu. Tako nizko, tako nizko razumevanje parlamentarne demokracije v tej državi, odkar obstaja, verjetno še ni bilo in to na točki, kjer bi dejansko končno morali presegati delitve, kjer so ljudje, ki živijo zunaj s slovenskim državljanstvom ali brez njega in se čutijo Slovenci, že bistveno bolj stopili čez te delitve kot pa je to sposobna narediti vladna koalicija. Pričakujemo, da bo prišlo do nekega treznega razmisleka o tem, da se bo zakon podprlo za nadaljnjo proceduro, da boste tisti, ki imate konkretne pripombe, z njimi sodelovali pri tej proceduri, in da bomo na koncu dobili tekst, ki bo po 12-ih letih končno določil katere so tiste pravice, ki jih imajo Slovenci brez slovenskega državljanstva, ki živijo po svetu, na podlagi slovenske ustave zagotovljene tudi v Sloveniji.”