Vse, na čemer je utemeljena ta interpelacija, je pravno neznanje in laž in zavestno netenje negativnih čustev. To je netenje nestrpnosti, to je protiustavno ravnanje, ta interpelacija je v tem delu celo protiustavna. Namen interpelacije je poglabljanje ideoloških razlik, kar pa Sloveniji zagotovo ni v korist.
Danes na 44. izredni seji Državnega zbora je potekala interpelacija zoper ministra za zunanje zadeve Aleša Hojsa. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Branko Grims.
Stališče objavljamo v celoti.
Kaj je ustavno-pravno oziroma skladno s pravnim redom Republike Slovenije interpelacija? To je razprava o delu in odgovornosti ministra, o tem, ali dela zakonito, v pravnem imenu besede in ali so njegove politike ustrezne. Hkrati je to tudi možnost, da se pove določene predloge, da določene usmeritve in na koncu je lahko glasovanje o zaupnici ali nezaupnici. To je interpelacija.
Minister Hojs je spoštoval pravnomočno odločitev sodišča Republike Slovenije, zato je proti njemu vložena interpelacija.
Če bi gospod Hojs ne spoštoval sodišča, ne upošteval odločbe sodišča, potem bi bila dejansko možna in upravičena interpelacija. Ampak on je spoštoval odločitev sodišča in zato je dobil interpelacijo. To pomeni, da tisti, ki so jo vložili in ki jo danes zagovarjajo, nimajo pojma o pravu, kar je sramota za Državni zbor, ali pa zavestno manipulirajo z javnostjo, igrajo na čustva in upajo, da nihče ne bo opazil, kakšno žalostno igro igrajo. Samo ti dve možnosti sta, kajti gospod minister je spoštoval odločbo sodišča. In to je vse.
Poglejmo politično. Ali je minister ravnal pravilno, ker je upošteval pravni red, ker je spoštoval pravni red? Ali je to pravilna politika? Minister je tudi ustavnopravno prisegel spoštovanje pravnega reda Republike Slovenije. Če bi ravnal kakorkoli drugače, bi interpelacija lahko bila dejansko upravičena.
Poglejmo še tretji sklop, očitek v zvezi z NPU-jem. NPU se je takrat, ko se ga je postavljalo, prikazovalo kot nek slovenski FBI, ki bo razrešil vse najtežje primere v Republiki Sloveniji. Ali je pričakovanja upravičil s svojim ravnanjem, s konkretnimi dosežki za svoj obstoj? Z vso odgovornostjo trdim, da ne. Kot usmeritev ministru bi veljalo razmisliti celo o tem, da bi pripravili zakon in NPU enostavno ukinili in ga združili z vsemi ostalimi sistemi v ministrstvu, tako da to ne bo neka država v državi, ki danes, žal, po učinkih ne služi ničemur drugemu kot temu, da s svojo mehko roko pokrije najtežji kriminal, ki ga ne razišče, in ta potem nikoli ne doživi epiloga. Posamezniki iz NPU-ja se s tem celo hvalijo, ko so v kakšni družbi, da niso raziskali zgodbe o NLB, da niso raziskali vsega ostalega, kar je bilo naloženo NPU-ju. Nekaj je hudo, hudo sistemsko narobe. Je bila zamenjava glede na to pravilna – seveda, lahko bi se pogovarjali o tem, da je bila prepozna. Bila je edina pravilna poteza, kakršnakoli druga bi bila napačna. Treba bi bilo razmisliti tudi o tem, da se NPU ustrezno preoblikuje oziroma da se vse zlije nazaj v enoten sistem, ki bo deloval bolj učinkovito kot zdaj.
Živimo v državi, kjer so posamezniku, navadnemu državljanu, za 140 evro rubili celo hišo in jo prodali na dražbi. Po drugi strani imamo tu neko družino, vsi jo dobro poznate, ki ji je bilo opravičenih že 50 milijonov dolgov. Smo pred zakonom res vsi enaki? To je resen problem. Tu se postavlja podvprašanje ustavnosti Republike Slovenije.
Ustavnost Republike Slovenije se postavlja pod vprašaj še kje. Tudi ko gre za vprašanje svobode govora. Pri celi zgodbi smo priče enemu enostavnemu triku – preusmerjanju pozornosti. Neti se čustva in udari z ognjem in mečem po enem koncertu, zato da ne bi kdo opazil, kaj se v ozadju na področju kriminalitete v resnici dogaja. Da tisti najtežji kriminal ne doživi ustreznega epiloga. Interpelacija je v tem smislu dobesedno v pomoč kriminalcem. To je star trik. Že sto let socialisti tako uresničujejo svoje trike. So za mir in enakost in zato lahko ropajo in pobijajo. Tako se je končala druga svetovna vojna. So antifašisti, zato lahko izvajajo fašistično nasilje po ulicah. Oblika tega trika je tudi to: pod navideznim preganjanjem kriminalitete in napak preusmeriš pozornost zato, da se ne bi videlo, kaj je v družbi res narobe. Temu bo treba posvetiti bistveno več energije in pozornosti kot doslej.
S stalnim netenjem nestrpnosti, kar počnejo levičarji, se lahko vprašamo, kam smo prišli. Če želite en krasen primer, ravno najnovejši – v sredo smo v Kranju obravnavali vprašanja kriminalitete ob zlorabah socialnih transferjev in masovnem priseljevanju, kjer je vprašanje ponarejanja listin, kar je seveda kaznivo dejanje; kjer je vprašanje opustitve dolžnostnega ravnanja, kar je spet kaznivo dejanje; kjer je odprto vprašanje malomarnega dela v službi, kar je spet kaznivo dejanje, kar je še cel kup drugih zlorab. Vsi sklepi, ki so bili predlagani, so bili soglasno sprejeti. Vsi so glasovali za. Ste to lahko prebrali v osrednjih medijih?
Še en problem je: pod krinko preganjanja nestrpnosti se v resnici nalašč neti nestrpnost in tukaj bi se lahko pogovarjali o kaznivih dejanjih in o vprašanju svobode govora. Velikokrat sem opozarjal tudi na to, kar se dogaja s platformami. Dogaja se v Sloveniji, slovenskim državljanom, to počnejo slovenski državljani in trdim, da oni niso nad ustavo. Morali bi preveriti, ali je legalno, ko se pod krinko preganjanja tega ali onega v resnici izvaja sistematična in načrtna cenzura, zato ker se hoče ustaviti resnico. Resnica je tista, ki nekoga boli. Nič drugega nikogar ne moti, resnica pa zelo. Žal vsak dan bolj in to bi nas moralo vse zelo skrbeti.
Svoboda javne besede je prvi pogoj, da demokracija deluje in svoboda javne besede ne sme biti z ničemer omejena, dokler je v mejah slovenske ustave.
Kam smo prišli? Spomnim se, ko smo pisali slovensko ustavo, pa potem, ko smo se osamosvojili. Vedno je bila na dnevnem redu preprosta beseda: tudi če se o ničemer ne strinjava, bom naredil vse za to, da boš tudi ti lahko povedal svoje mnenje. To je edino demokratično. To je odraz razumevanja, kaj pomeni svoboda javne besede. Da se soočijo mnenja, da se soočijo argumenti in da se potem poišče optimalna rešitev. To, kar je pred nami, pa je netenje nestrpnosti in to na zelo pritlehen način.
Thompson in ustaštvo: Thompson se je javno večkrat distanciral od ustaštva. Imel je nekaj sodnih postopkov zoper tiste, ki so to zlorabljali. Sodno je dokazano, da so mu podtaknili pesem, na katero se dostikrat celo pri nas vsi javno sklicujejo. Posneli so jo levičarji, potem so pa rekli: glejte, ta je njegova. To je stari trik Antife. Thompson se je tudi v Sloveniji, v intervjuju na RTV Slovenija, javno distanciral od ustaštva. To mu je omogočil Igor Pirkovič, ki je bil potem kaznovan, zato ker mu je dal besedo.
To je resnica. Thompson se je javno distanciral od tega, kar je v temelju vaše interpelacije. Kar pomeni, da zavestno lažete. To je zavestna laž, to ni več izgovor, da niste vedeli, On je to povedal na RTV Slovenija.
Vse, na čemer je utemeljena ta interpelacija, je pravno neznanje in laž in zavestno netenje negativnih čustev. To je netenje nestrpnosti, to je protiustavno ravnanje, ta interpelacija je v tem delu celo protiustavna.
Hoče se prepovedati, da bi nekdo prepeval. Eni poslušajo Ceco, eni poslušajo Thompsona, eni poslušajo Kombinatke. Živimo v državi, kjer so po 2. svetovni vojni tisti, ki jih Kombinatke opevajo, živa, mladoletna dekleta zazidali v hudo jamo, in ki so med 2. svetovno vojno na Jeseniškem koncu prepričali ubogega otroka, da je v šolo nesel nahrbtnik, v katerem je bilo razstrelivo. Rezultat je bil 12 mrtvih otrok, kasneje jih je umrlo še 10. Če nekdo to posluša, naj posluša. Temu se reče strpnost. Ne more se eno prepovedovati, drugo pa se dovoliti. Vsak naj posluša svoje. To je edino normalno na tem svetu.
Da na vsem tem temelji interpelacija, je zelo žalostno. To pove, kaj je pravzaprav realen namen.
Realen namen interpelacije je poglabljanje ideoloških razlik, netenje nestrpnosti, preusmerjanje pozornosti. Komu je to v korist? Sloveniji zagotovo ne.
Ali je to v korist pregonu kriminala? Zagotovo ne, ravno nasprotno. Ali je to v korist boljšemu življenju? Ta interpelacija je žalosten trik, ki je tudi v celoti zgrešil svoj namen, ker ta trik deluje do tistega trenutka, ko ga razgališ. Ko pa je cesar gol, zadeva postane precej drugačna.
V tem primeru je stvar točno taka, kot sem povedal. Temelji na očitni, sodno dokazljivi laži, temelji na pravnem neznanju ali pa na zavestnem manipuliranju in temelji na netenju nestrpnosti, zato da bi se ljudje, ki sploh ne vedo, za kaj v resnici gre, postavil na neke okope in se začeli prepirati. Za to ne bi bili krivi ljudje, krivi ste tisti, ki s takimi stvarmi pridete v Državni zbor. Ne verjamem, da vsega tega niste vedeli, ampak sem prepričan, da zavestno manipulirate, kar je pa potem čisto nekaj drugega.
Vedeli ste, da se je Thompson javno distanciral od ustaštva. Vedeli ste, da obstaja pravnomočna odločba, ki jo minister mora upoštevati, ker to izhaja iz načela delitve oblasti.
Če je na nekem področju pravnomočna odločba sodišča, jo je minister dolžan upoštevati in to je tudi edina politika, ki je pravilna, če izhajamo iz načela pravne države – da je treba pravo spoštovati in da odločitev ene veje oblasti zavezuje tudi drugo vejo oblasti, še posebej pa to velja, ko gre za izvršilno vejo oblasti, kajti izvršilna veja oblasti, za razliko od nas tukaj v parlamentu, mora imeti za vsako svojo odločitev pravno podlago in je torej dolžna spoštovati bodisi zakone, ki jih sprejema zakonodajna veja oblasti, bodisi sodne odločbe od ustavnega reda, ko gre za Ustavno sodišče.
Za zadevo, kjer je minister dosledno in korektno spoštoval pravo, pravni red Republike Slovenije, načelo delitve oblasti, pravnomočno sodbo sodišča in je razpolagal s pravilnimi podatki in jih tudi korektno predstavil, ste vi vložili interpelacijo. V interpelaciji gre samo in izključno za netenje nestrpnosti, za čisto nič drugega, zato, da se ne bi videlo, kaj se v resnici v tej državi dogaja.
Imamo celo zgodbo v minulih letih o najtežjih oblikah kriminalitete, ki niso doživele ustreznega sodnega epiloga; to se dogaja na vseh ravneh. Policisti naštejejo primere, ko dajo naprej predloge za pregon, a ti ne gredo naprej, ker jih ustavijo že nekateri šefi. Potem pride to na tožilstvo, a kakšna tožilka toliko časa čaka, da zadeva zastara in potem da hitro uničiti dokazen material, da se nekoga zaščiti. Tisti, ki tako ravna, je soudeležen v ščitenju kriminala, ščitenje kriminala pa je kriminal sam po sebi. Opustitev dolžnostnega ravnanja in malomarno delo v službi sta kaznivi dejanji po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije.
Naloge, ki so zdaj pred ministrom, so izjemno obširne. Imamo epidemijo, pa še vprašanje južne meje, kjer situacija ni, kot bi morala biti. Na to smo pravočasno opozarjali in pravočasno je bil vložen predlog, da bi dovolil aktivacijo Slovenske vojske, pa ste takrat rekli: »Ja, saj to je manj, kot je bilo lansko leto.« Manj je bilo, ker je bilo zatišje zaradi tako imenovanega lock downa zaradi pandemije. Zdaj pa zadeve gorijo in to ne samo pri nas, tudi iz Italije slišim zelo, zelo jezne glasove, kajti situacija ni dobra in treba je vedeti, da če ne bomo mi ustrezno zaščitili južne meje, bodo sosedje zapirali mejo proti nam. Če pa je to komu cilj, bodite toliko pošteni in javno povejte, zakaj v resnici gre. Upam, da bo ministrstvo upoštevalo predlog, ki smo ga na Odboru za notranjo politiko, in ponovno predlagalo aktivacijo 37.a člena in da bo iskalo še druge rešitve, da se meja čim bolj ustrezno zaščiti. Predlagal bi, da se poskuša zagotoviti pomoč iz tujine, saj se bo situacija še poslabševala. Treba je pravočasno ukrepati.
Vse to, o čemer smo danes govorili, je treba narediti. Treba je narediti Slovensko policijo bolj učinkovito, treba je določiti, da NPU ne bo neka država v državi, ki bo prej prikrivala ali pa pomagala prikriti kazniva dejanja, da potem ne doživijo ustreznega epiloga, ampak da bo to učinkovita kriminalistična policija kot celota, ki bo maksimalno zagotovila spoštovanje ustavnega reda in zakona. Tudi vprašaje bogatitve ni nič slabega, če bi vsi obogateli samo na zakonit način. Ravno nasprotno: to bi moral biti cilj, ampak problem je v tem, da je nekaterim dovoljeno vse, drugi pa ne morejo nič, ker se jim enostavno meče polena pod noge. Temu je treba posvetiti ustrezno pozornost.
Najpomembnejša pa je zagotoviti svobodo javne besede. Če tega ne bo, če se stvari ne bo osvetlilo s pravega zornega kota, vseh možnih pogledov, potem je demokracija samo še farsa. To bi morala biti prioriteta in prvi pogled in naloga vsem v Vladi, tudi notranjemu ministru.
Zagotoviti je treba učinkovito delo organov pregona ter njihovo zakonito in ustrezno ravnanje z enim samim ciljem: da Slovenke, Slovenci, državljanke, državljani, vsi živimo varno in da živimo v državi blaginje, kjer nikomur ne bodo kršene človekove pravice in kjer nikomur ne bo prišlo niti na misel, da bi prepovedoval nekomu prepevati, nastopati ali pa povedati svoje mnenje. V taki državi smo hoteli živeti, za tako državo smo se odločili, taka država izhaja iz slovenske ustave, taka je naša zaveza.
Zato interpelacije zoper ministra Hojsa seveda ne bomo podprli. Želim mu še naprej uspešno delo v imenu SDS.
