Na 53. izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Marko Pogačnik.
Stališče objavljamo v celoti.
Pred nami je Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Slovenija Demografski sklad potrebuje in o tem je razpravljal Državni zbor že velikokrat. Ne moremo mimo dejstva, da bi moral biti Demografski sklad v Sloveniji ustanovljen že leta 2012. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je predvideval, da se bo ustanovil leta 2013. Ta poskus je propadel. Zakon o Slovenskem državnem holdingu je v 79. členu predvideval preoblikovanje kapitalske družbe v avtonomni demografski sklad najkasneje do konca leta 2015. Tudi ta zadeva ni bila realizirana in ni bila izpeljana. Danes smo v letu 2020 in pred nami je nov zakon, ki ga je pripravila Vlada Janeza Janše skupaj s koalicijo. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je ta predlog zakona pravilen in prepričani smo, da bo izpolnil vse pogoje, ki so predvideni za kvalitetni demografski sklad.
Cilj predlaganega zakona je koncentrirati vse naložbe države z nekaterimi specifičnimi izjemami, pri katerih mora lastništvo obdržati Republika Slovenija pri enemu upravljavcu, prihodke iz teh naložb pa nameniti predvsem za sedanje in prihodnje generacije upokojencev ter za izvajanje ukrepov družinske politike. Premoženje Republike Slovenije je trenutno namreč v lasti več pravnih oseb, ki zasledujejo različne poslovne cilje. Premoženje velikokrat ni upravljano optimalno, kar posledično pomeni, da donosnost za lastnike ni maksimalna, temveč je podrejena različnim ciljem, ki jih imajo te družbe. V preteklosti smo bili priča, da so na skupščinah družbe dva državna sklada glasovala različno. Z združitvijo upravljanja na enem mestu se v prihodnosti takšni dogodki ne bi smeli več ponoviti. Poglavitna rešitev zakona, ki ga imamo danes na mizi, je preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v novo družbo, to je Nacionalni demografski sklad, pri katerem je lastništvo in upravljanje naložb Republike Slovenije skoncentrirano na enem mestu. Prenos vseh naložb Republike Slovenije z nekaterimi izjemami in naložb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav, d.d., in nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja na Nacionalni demografski sklad. Pripojitev kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Družbe za svetovanje in upravljanje ter prenos premoženja teh pravic in obveznosti družbe za upravljanje terjatev bank k Nacionalnemu demografskemu skladu.
Zagotovitev neodvisnosti in avtonomnosti Nacionalnega demografskega sklada pri upravljanju naložb, določitev vsebine strategije upravljanja naložb sklada, ki nadomešča strategijo upravljanja naložb države. Strategija temelji na klasifikaciji posameznih skupin naložb in s tem določitev načina opravljanja in razpolaganja z naložbami. Demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javno finančnih izdatkov za pokojnine in postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorimo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja kar najbolj pravično in vzpodbudno okolje za njihovo sobivanje. Samo v obdobju od leta 2016 do leta 2070 naj bi se povečali odhodki z 21,9 BDP na kar 28,2 BDP. Število upokojencev pa naj bi do leta 2070 narastlo za 20 odstotkov. Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost že sedaj ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin in manjkajoča sredstva mora zagotoviti država preko državnega proračuna. Poglavitne rešitve Zakona o Nacionalnem demografskem skladu razbremenjujejo pritisk na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine.
Pomen demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni državni proračun, ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen. Po predlaganem zakonu naj bi upravljanje nacionalnega sklada temeljila na načelih neodvisnosti, ki zagotavljajo neodvisnost, samostojnost in nepolitično delovanje ter skrbnost in odgovornost, ki zagotavlja jasno določene pravice, obveznosti, pristojnosti posameznih nosilcev, nadalje preglednost pri procesu odločanja, gospodarnost, pri katerem se mora ravnati gospodarno, učinkovito ter na način, ki omogoča doseganje ciljev, opredeljenih v aktih v opravljenih naložb. Varnosti, razpršenosti, likvidnosti in donosnosti naložb, ki zagotavljajo akumulacijo virov za sofinanciranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Premoženje sklada se akumulira trajno oziroma za nedoločen čas.
Zakon predvideva, da se dividende od kapitalskih naložb uporabljajo:
- 40 % za tekoče vplačilo v Zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- 40 % za akumulacijo premoženja sklada,
- 10 % za izgradnjo namenskih nepremičnin za starejše,
- 10 % za ukrepe družinske politike.
Kupnina od prodaje domačih naložb sklada se uporabljajo:
- 40 % za vplačila v ZPIZ in
- 60 % za akumulacijo premoženja sklada.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo v prvem branju predlog zakona podprli. Prepričani smo, da je predlog zakona pozitiven za vse državljanke in državljane Republike Slovenije, za trenutne upokojence in za vse bodoče upokojence. Ne moremo mimo dejstva, da Slovenija demografski sklad potrebuje. Že uvodoma smo povedali, da je bilo predvideno, da prvi demografski sklad Slovenija dobi leta 2013. Od tega je minilo 7 let, s tem da so se zamenjale vsaj tri vlade. Nobena vlada oziroma nobena koalicija ni bila sposobna ustanoviti demografski sklad. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bo tej koaliciji uspelo nekaj, kar je dobro za vse. Nenazadnje imamo prvo branje zakona v Državnem zboru. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke damo obvezo, da bomo vse predloge poslušali in bomo tudi vse dobre predloge pri izboljšavi tega zakona tudi upoštevali. Prepričani smo, da je to takšen zakon, pri katerem je smiselno, da sodeluje tako opozicija kot koalicija. Vse dobre predloge, ki bodo prineseni bomo seveda upoštevali.
