[STALIŠČE] Mag. Dejan Kaloh: Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj ponuja posamezniku štiri možnosti za obrambo ali uresničevanje njegovih pravic

Vsebina obravnavanega predloga zakona je bila v obdobju 2017–2018 ter v prvem in drugem krogu medresorskega in strokovnega usklajevanja v letu 2019 vključena v enovit koncept novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

Zaradi preglednosti in lažjega izvajanja je zakonska materija zdaj razdeljena na dva zakona, od katerih predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj prvenstveno pomeni prenos Direktive (EU) o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij in (delno) prenos Direktive (EU) 2016/681 glede evidenc letalskih potnikov. Omenjeno direktivo bi sicer Slovenija morala v svoj pravni red vnesti že do maja 2018.

Zakon, ki ga je pripravila vlada, torej ureja obdelovanje in varstvo osebnih podatkov v postopkih pred t. i. represivnimi organi ter določa postopke, ki jih lahko ubere posameznik ob sumu nezakonite obdelave.

Zakon bo tako primarno veljal za policijo, državna tožilstva, zavode za prestajanje kazni zapora in probacijske enote Uprave za probacijo. Delno bo ta zakon velja tudi za kazensko sodstvo, a tukaj je izvzet del, ki se nanaša na neodvisno sodno odločanje, torej na faze preiskovanja, sojenja in odločanja o pravnih sredstvih.

Poglavitne rešitve predmetnega Predloga zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj so naslednje:

• drugače kot v ZVOP-1 so določena načela zakonitosti, poštenosti in sorazmernosti,
• znatno je spremenjena definicija privolitve posameznika za obdelavo njegovih osebnih podatkov,
• na novo so razdelane definicije in obdelave v zvezi s posebnimi vrstami osebnih podatkov,
• določena je nova ureditev glede drugih (do sedaj: naknadnih) namenov obdelave osebnih podatkov,
• za upravljavce in obdelovalce sta poleg izvedbe ocene učinkov kot obvezna določena tudi izvajanje ukrepa ti. notranje sledljivosti in zunanje sledljivosti obdelav osebnih podatkov,
• določena je nova ureditev za osebe, ki znotraj upravljavcev ali obdelovalcev zagotavljajo varstvo osebnih podatkov, zlasti za tvegane ali množične obdelave osebnih podatkov,
• podrobneje je urejen postopek uveljavljanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ob subsidiarni uporabi določb Zakona o upravnem postopku.

V Predlogu zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj v kontekstu možnosti je še posebej treba izpostaviti sledeče. Posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, so dane na razpolago štiri možnosti za obrambo ali uresničevanje njegovih pravic:

• posameznik se obrne z zahtevo na upravljavca,
• posameznik, ki meni, da so njegove pravice kršene, lahko pri Informacijskem pooblaščencu po Zakonu o upravnem postopku vloži neposredno zahtevo,
• informacijski pooblaščenec lahko na lastno pobudo, na podlagi prijave fizične ali pravne osebe ali na pobudo drugih organov vodi nadzorne postopke tudi po uradni dolžnosti (klasični inšpekcijski postopek po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru),
• posameznik lahko vloži tožbo na Upravno sodišče RS glede obdelave osebnih podatkov.

Zakonsko besedilo je zahtevno, a je po drugi strani pripravljeno strokovno. V njem se je upoštevala tudi večina pripomb zakonodajno-pravne službe DZ in informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije.

V poslanski skupini SDS bomo Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj podprli.