Na 27. redni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Dejan Kaloh.
Spoštovani minister, spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!
V poslanski skupini SDS današnjo interpelacijo ocenjujemo kot ponoven neresen poskus spodkopavanja vlade z zlorabo parlamentarnega instituta interpelacije. Iz besedila interpelacije in današnje predstavitve predlagateljev izhajajo očitki ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču, ki pa nimajo nobene povezave z njegovim delom, ki ga opravlja v funkciji ministra za pravosodje.
Te opozicijsko-interpelacijske igre brez meja so z današnjo interpelacijo dosegle tudi nov rekord. Interpelacija zoper ministra Dikaučiča je bila vložena po petih mesecih od ministrove zaprisege.
Že iz tega je več kot očitno, da je predmetna interpelacija sama sebi v namen, je eklatantna zloraba instituta interpelacije, ter trati ne samo čas Državnega zbora, ampak tudi čas ministra, ki je del uspešne vladne ekipe v zaključku slovenskega vodenja Sveta EU.
Nam pa časovna perspektiva teh petih mesecev po drugi strani pokaže uspešno delo ministra z njegovo ekipo, kljub temu, da je minister Dikaučič na slovenskem in evropskem političnem prostoru svež obraz, saj je zelo profesionalno vodil dialoge in je bil zelo uspešen v pomembnih temah kot so denimo: regulacija umetne inteligence, digitalne zapuščine ter pravic otrok.
Jasno je, da opozicija izhaja zgolj iz lastnih političnih interesov in za njih ponuja »za lase privlečene argumente«, namesto da bi se osredotočala na interese Slovenije. A to njihovo politično destruktivno folkloro gledamo že poldrugo leto, ko so zaradi lastne nesposobnosti sami zapustili krmilo te države. Politični interes »KUL« opozicije je permanenten, to je, da čimbolj oslabi vlado, ob tem pa misli, da ji bo to uspelo s serijo interpelacij, a do sedaj so še čisto pri vsaki pogoreli.
Danes je torej na vrsti minister Dikaučič, ki je novinec v politiki. Glede na vse očitke ministru, s katerimi ga je opozicija zasula že kot kandidata na zaslišanju na matičnem delovnem telesu, je za njih novinec v politiki – in tukaj oni vidijo človeka, ki nima političnega zaledja v ustaljenih strukturah opozicije in jim je zato očitno nevaren. Iz interpelacije je razviden ta nedostojen in podcenjevalen pristop – »dajmo ga zrušiti, je politično najšibkejši člen, si bomo že izmislili neke razloge za to«.
Ne glede na uspešno predsedovanje Slovenije Svetu EU tudi na področju pravosodja, je v naši državi bilo medijsko izpostavljeno predvsem imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Tukaj pridemo do prvega paradoksa iz te interpelacije. Evropska komisija želi, da Slovenija čim prej imenuje kandidata za evropska delegirana tožilca, opozicija pa pravosodnemu ministru v interpelaciji očita, da je julija 2021 objavil nov poziv k vložitvi kandidatur, po tem ko je vlada ugotovila, da je bil prvi poziv neuspešen, ker ni bil izveden v skladu z zakonom o državnem tožilstvu. Opozicija po eni strani ministru torej očita, da mu ni v interesu, da ima Slovenija evropska delegirana tožilca, po drugi strani pa mu očita, da je objavil poziv, ki je ravno omogočil, da se postopek imenovanja premakne iz mrtve točke. Naj poudarim, da so se v času ministra Dikaučiča napori za rešitve v smeri imenovanja evropskih delegiranih tožilcev intenzivirali, a je za pričakovati, da bo tudi danes s strani predlagateljev sledilo še nekaj dodatnih podtikanj pri tej točki interpelacije.
Druga točka iz interpelacije je samo variacija na temo prve, le da so namišljeni politični motivi s strani opozicije zaznani pri imenovanjih »domačih« državnih tožilcev. Spet paradoks: v času mandata ministra Dikaučiča ni bil oblikovan in na vlado poslan še noben predlog za imenovanje državnih tožilcev, vse kandidate, ki jih vlada še ni imenovala, je vladi predlagala prejšnja ministrica. Ministrstvo za pravosodje tudi pod vodstvom ministra Dikaučiča svoje naloge v postopku imenovanj državnih tožilcev vodi tekoče, brez odlašanja in zastojev.
Kvazi argumenti v tej interpelaciji kar dežujejo, tudi v delu sprejemanja več kot nujnih ukrepov v okviru boja s Covidom-19, ki varujejo naša življenja in zdravje. Minister za pravosodje pa se je pač znašel v tej interpelaciji kot član vlade in nekdo, od katerega se brezsramno pričakuje, da bo prekoračil svoja zakonska pooblastila in posegel v pristojnosti vlade in drugih ministrstev. Opozicija seveda močno podcenjuje naše državljane, če meni, da verjamejo v tovrstne proste interpelacijske spise. Še več nakopala si bo na vrat njihov gnev, saj se destruktivno obnaša ravno v času, ko se je tudi Slovenija znašla v zdravstveni krizi brez primere, ki jo je povzročila pandemija novega koronavirusa.
Nazaj k dejstvom. Za ZNB je primarno pristojen minister za zdravje, ostali ministri pa lahko v okviru ustaljenih postopkov podajajo pripombe na osnutek sprememb zakona, kot jih pripravi minister za zdravje. Vloge v celotnem postopku sprejemanja zakonodaje so torej jasno začrtane in zamejene.
V PS SDS tako ugotavljamo, da je interpelacija tudi v 3. točki vsebinsko neutemeljena in povsem zgrešena, saj kot takšna predstavlja nevaren precedens, v skladu s katerim bi lahko politično odgovornost uveljavljali povsem ločeno od pristojnosti, za katere so posameznih ministri odgovorni. Ta točka je v bistvu povsem nesmiselna, saj na ministra za pravosodje letijo očitki s področja preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni.
Nadalje opozicija v interpelaciji Marjanu Dikaučiču, sicer vedno delavnemu pravniku in specialistu na področju stečajne zakonodaje, očita, da se je prijavil na prosto notarsko mesto v Žalcu in to eno leto preden je sploh postal kandidat za pravosodnega ministra. Spoštovani opozicijski poslanci, ali se sploh zavedate, da s takimi abotnimi očitki našim državljanom sporočate, da ne smejo uveljavljati svojih ustavno zajamčenih pravic kot je ustavno zagotovljena svoboščina do dela.
V tej notarski epizodi si je g. Dikaučič takrat – po videnju opozicije - celo drznil še vložiti pravno sredstvo. Tukaj opozicija spet povsem spregleda, da ima vsakdo v skladu z ustavo pravico do sodnega varstva zoper odločitve upravnih organov.
V zvezi z notariatom v Žalcu opozicija ministru Dikaučiču nadalje dramatično očita, da ga je celo »zaprl«, pri čemer je minister jasno pojasnil, da je notarska pisarna v Žalcu prenehala na predlog dosedanjega notarja z dnem, ki ga je predlagal sam notar. Dosedanji notar bi moral vedeti, kako dolgo lahko trajajo postopki imenovanje novega notarja in da se pravnomočnih odločb ne spreminja kar tako, po želji, brez zakonske podlage. Očitno ga je na to moralo spomniti ministrstvo.
Minister pa se je iz postopka odločanja o vlogi dotedanjega žalskega notarja popolnoma izločil, zato so navedbe, da »Dikaučič ni podpisal že spisane odločbe o podaljšanju notariata dotedanjega notarja in da je po imenovanju za ministra takoj zaprl ta isti notariat, za katerega je kandidiral«, popolnoma neresnične, celo zlonamerne.
V PS SDS si seveda zaradi tamkajšnjih občanov želimo, da bodo sodni mlini hitro odločili in bodo občani čim prej dobili notarja s sedežem v Žalcu, do takrat pa pozdravljamo odločitev Notarske zbornice Slovenije, ki je v tem delu opravila svojo nalogo in preverila morebiten izkazan interes pri notarjih, ki bi lahko v vmesnem času do pravnomočnosti odločbe o imenovanju novega notarja v Žalcu opravljali periodično notarsko poslovanje. Od 1. julija 2021 je tako notarski arhiv bivšega notarja v celoti zaupan v začasno hrambo in poslovanje notarju iz Celja, in sicer za čas do zasedbe notarskega mesta oziroma do začetka poslovanja (novega) notarja na izpraznjenem mestu v Žalcu, ta notar pa tudi že opravlja periodično notarsko poslovanje. Po stari dobri opozicijski navadi, se ob izpostavljenih vladnih funkcionarjih, na križ takoj prebije tudi njihove življenjske partnerje, kar je pritlehno početje. V interpelaciji tako predlagatelji napačno navajajo, da se je ministrova partnerka v postopku na razpisano prosto notarsko mesto pritožila, v bistvu pa je svojo prijavo v teku postopka umaknila.
V PS SDS se popolnoma strinjamo z ministrom Dikaučičem, da je interpelacija polna nasprotujočih si očitkov, brez ali z domišljijskimi argument, mestoma tudi povsem brezsmiselna ter ugotavljamo, da sploh ne gre za interpelacijo o delu in odgovornosti ministra. Opozicija mu v bistvu lahko očita le to, da je minister te vlade in da si je upal prevzeti odgovornost za zahteven resor pravosodja, za ta pogum mu v poslanski skupini SDS čestitamo in se mu zahvaljujemo za dosedanje proaktivno delo na ministrstvu.
Ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča v poslanski skupini SDS podpiramo tudi za to, ker stoično prenaša tovrstne neproduktivne »predstave« opozicije in se raje osredotoča na svoje delo.
Minister Dikaučič je od dnevu pravosodja v začetku novembra poudaril sledeče: »Družbeno-odgovorno ravnanje vseh nosilcev oblasti, zlasti predstavnikov ljudstva, je nepogrešljiv prispevek k zvišanju zaupanja v vladavino prava. V PS SDS bi si želeli, da se tudi opozicija začne v tem državnem zboru obnašati bolj odgovorno in zrelo, saj je tudi zaradi njihovih akcij kot je današnja neresna interpelacija, tudi zaupanje državljanov v delo DZ precej usahnilo.
Minister Dikaučič je po zavrnjeni interpelaciji ministrice Kustečeve dejal: V ponedeljek jaz prevzamem štafeto. Naj zaključim, da bo koalicija tudi to interpelacijsko etapo pretekla zmagovito, kar pomeni, da bo zavrnjena, minister pa bo še dalje uspešno opravljal svojo ministrsko funkcijo.
V PS SDS ocenjujemo, da je interpelacija neutemeljena, pavšalno argumentirana, v njej so celo elementi podtikovanj očitki pa dejansko nimajo nobene zveze z opravljanjem funkcije pravosodnega ministra, zato bomo interpelacijo zoper ministra Dikaučiča seveda zavrnili.