[STALIŠČE] Lidija Ivanuša: K raznovrstni in večplastni revščini je v veliki meri prispevala sistemska neodzivnost pristojnih organov in njihovo slabo ter pomanjkljivo sodelovanje

Najprej bi želela pohvaliti delo in poročilo Varuha za leto 2019. Poročilo, ki ste ga predložili letos, je jasno, izčrpno in sistematično. Na njegovi podlagi in na podlagi vaše predstavitve si brez težav lahko ustvarimo sliko o aktualnem stanju naše družbe.  

Glede neuresničenih preteklih priporočil Varuha je treba poudariti, da so nekatera področja Varuhovega poročila tako kompleksna, da je za popravo krivic, ki se dotikajo vseh ranljivih skupin, potrebna sistemska sprememba področne zakonodaje, kar pa terja veliko strokovnega in političnega napora in časa. V poslanski skupini SDS se tega zelo dobro zavedamo in smo s svojimi predlogi vedno strmeli k temu, da bi se kršitve človekovih pravic na vseh področjih čim prej popravile oz. da do njih niti ne bi prihajalo.  

K raznovrstni in večplastni revščini je v veliki meri prispevala sistemska neodzivnost pristojnih organov in njihovo slabo ter pomanjkljivo sodelovanje, na kar Varuh še posebej opozarja.  

Varuh v letošnjem letu predstavlja kar 158 novih priporočil, kar kaže na to, da se kot družba soočamo s precejšnjimi spremembami in izzivi. Poudarjena večplastnost in raznolikost revščine ne pomeni samo pomanjkanje denarja za vsakodnevno dostojno preživljanje, pač pa se v zadnjem času kaže v izrazitem nerazumevanju in neupoštevanju določenih temeljnih načel pravne in socialne države, v izrazitem pomanjkanju občutka za pravo, pravičnost, moralo in spoštovanje do sočloveka, kar samo po sebi nujno privede do nespoštovanja človekovih temeljnih pravic.

Duhovna in duševna revščina se odražata v medgeneracijski in medsebojni nesolidarnosti, kar je še posebej izrazito in opazno v času COVID19, ko določen del prebivalstva s svojim brezbrižnim, lahkomiselnim in neodgovornim ravnanjem ogroža najbolj ranljive skupine prebivalstva.  Kažeta se v javnem medijsko podprtem nasprotovanju uvedbi elektronske aplikacije, namenjeni omejitvi širjenja virusa  Kažeta se v kršitvah temeljnih načel pravne države, v utemeljenem dvomu v neodvisnost sodstva, ki o domnevnih pravicah posameznikov odloča kar brez njihove zahteve, pri tem pa zavestno posega v že obstoječe pravice drugih posameznikov. Vidimo ju lahko v zavestnem in hotenem nasprotovanju rešitvam, ki podpirajo slovenski turizem in gospodarstvo; pa v klientelizmu, nepotizmu in nestrokovnem kadrovanju, v stečajni zakonodaji, prilagojeni ekonomskim družbenim elitam, kar je v desetletjih vladanja te iste politične in posledično ekonomske elite neogibno privedlo do pomanjkanja delovnih mest za mlade, za delovno aktivno populacijo, ki je danes socialno ogrožena gotovo vsaj v enaki meri, če ne bolj, kot populacija invalidov in za delo nesposobnih oseb.  

Za uresničitev priporočil na vseh družbenih področjih so potrebne korenite sistemske spremembe, katerih začetek in konec predstavlja pravzaprav vsak posameznik v naši družbi, njegov način razmišljanja o sočloveku, njegova odprtost do različnosti, do drugače mislečih predvsem pa v vsakem kontekstu velika mera spoštovanja v medsebojni komunikaciji.

Zakonodaja in pravo v obliki sodnih odločb vedno neizogibno odražata stanje družbe nasploh. Če v spoštovanju zakonov ne vidimo vrednot, ki nam omogočajo družbeno sožitje, če se ne uresničujejo v skladu z Ustavo in mednarodnimi pogodbami, potem nujno prihaja do kršitev človekovih pravic, kar se odraža v izgubljenih tožbah pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in tudi v neuresničevanju sodb Evropskega sodišča in nekaterih ustavnih odločb.  

Glede problema nepravočasne odzivnosti ali celo neodzivnosti organov izvršilne oblasti (kjer je Varuh najpogosteje zaznal kršitve): ta težava je del načela dobrega upravljanja, ki prav tako spada v kontekst nezakonitega in nestrokovnega kadrovanja. Na ta način namreč v operativni del državne uprave dobimo kadre, ki svojemu delu in svojim zadolžitvam niso dorasli, in ki so zaradi načina, na katerega so bili kadrovani, zavezani bodisi družinskim bodisi političnim navodilom ali navodilom določenih družbenih podskupin. Zato ni izključeno, da na določena zaprosila, dopise in zahteve Varuha ne odgovorijo, ker nanje ne znajo ali nočejo odgovoriti. Pri tem je posebej zaskrbljujoče dejstvo, da so za te (ne)aktivnosti plačani iz denarja davkoplačevalcev.

Na področju obravnave oseb s posebnimi potrebami je v prihodnosti kot tudi že doslej treba delovati v smeri zagotovitve dostopa do vseh sodišč in šol vsem državljanom. V skladu s predlogom Varuha bi bilo treba preučiti možnost dodelitve nalog neodvisnega telesa za spodbujanje varstva in spremljanje izvajanje Konvencije o pravicah invalidov.

Na področju kriminalitete moram posebej poudariti problem vse večjega števila nezakonitih prehodov meje, kar je povezano tako z nestrokovnim sojenjem Upravnega sodišča, ki izdaja sodbe, ki v praksi ne pijejo vode, kot z neprestano obstrukcijo opozicije, ki je doslej zatrla še vsak poskus postavitve vojske na mejo. Od 120 % do 140 % prezasedenost slovenskih zaporov je v veliki meri posledica neutemeljenega in za javno varnost ogrožajočega toleriranja kriminalne aktivnosti v obliki nezakonitih prehodov Schengenske meje, kar pa opozicije očitno ne moti oziroma je temu celo naklonjena.  

V celotnem poročilu je veliko govora o prepovedi diskriminacije in sovražnega govora, zato ni jasno, zakaj niti Varuh niti tožilstvo in ostali organi pregona niso odreagirali in še vedno ne odreagirajo na zmerjanje, transparente, plakate in posnetke, kjer se predsedniku vlade RS grozi s smrtjo, kjer pripadnike stranke SDS vseskozi primerjajo s fašisti in podobno. Po mestu Ljubljana se mirno dovolijo napisi SMRT JANŠIZMU.  Vse navedeno ne pomeni nič drugega kot diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja in sovražni govor uperjen neposredno proti državnemu vodstvu in članom največje koalicijske stranke.  

Gre za očitno kršitev človekove pravice in temeljne svoboščine iz 14.člena Ustave RS in to je enakosti pred zakonom NE GLEDE NA POLITIČNO PREPRIČANJE.  

Dejstvo je, da Ustava in zakoni v tej državi ne veljajo za vse enako, da se pri obravnavi državljanov RS uporabljajo dvojna merila, da se zlorablja inštitute pregona kaznivega dejanja po uradni dolžnosti in s tem podpira medijski in družbeni pregon državljanov zgolj in samo zaradi njihove politične opredelitve.

S predlaganimi in tudi utemeljenimi spremembami in izboljšanjem področne zakonodaje, na čemer se v tem času intenzivno dela, bomo sicer izboljšali zakonodajo, vendar dokler bo ta zakonodaja politično in ideološko izrabljena celo s strani sodišč, ki bi morala biti pri svojem odločanju neodvisna in nepristranska ter tako tudi soditi, s tem ne bomo prav veliko dosegli.

Podpiramo prizadevanja Varuha, navedena v poročilu za leto 2019, hkrati pa ga pozivamo, da v bodoče tudi sam pripomore k identifikaciji storilcev in ravnanj, ki merijo neposredno na diskriminacijo in sovražni govor proti koalicijskim strankam in njihovim članom zaradi njihovega političnega prepričanja, in k obsodbi zlorabe sodne oblasti in načela samostojnosti in neodvisnosti sodne oblasti.