Stališče IO SDS do sporazuma o arbitraži
torek, 4. 5. 2010Izvršilni odbor Slovenske demokratske stranke je na seji, 4. maja 2010, razpravljal o referendumu o Sporazumu o arbitraži za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško (v nadaljevanju AS) ter sprejel naslednja stališča: 1. AS Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje. Hrvaška je ob ratifikaciji AS sprejela posebno izjavo, v kateri piše: Nič v Sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.2. Za Slovenijo je AS slab, ker:
– ogroža pomorski status slovenske države, saj ji jemlje pravico do uporabe že razglašenih suverenih pasov v Jadranu;
– ogroža teritorialno povezavo RS z mednarodnimi vodami Sredozemlja;
– ogroža gospodarske interese luke Koper in Slovenije;
– ogroža slovensko suverenost in jo izpostavlja nesorazmernemu tveganju v času, ko ima Slovenija objektivno najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini;3. AS naroča sodnikom, naj najprej po mednarodnem pravu potegnejo mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, šele nato pa naj določijo »stik« (in ne teritorialnega izhoda) Slovenije z odprtim morjem.4. AS bo tako v najboljšem primeru Sloveniji omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda.5. AS določa, da sodniki pričnejo z določanjem meje šele po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, kar pomeni, da bodo posledice sporazuma razvidne šele v mandatu naslednje vlade in po vstopu Hrvaške v EU.6. AS ne upošteva načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji. To načelo bi omogočilo, da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je po drugi svetovni vojni več kot sto dvajset tisoč Slovencev ostalo v Italiji, tam sta ostala tudi Trst in Gorica, medtem ko je Hrvaška dobila nazaj celotno narodnostno ozemlje in večji del Istre, ki nikoli v zgodovini ni bila njena.7. Z AS je ogrožen slovenski nacionalni interes v tistem delu, kjer temelji na strateškem pomenu pristanišča Koper, ki Sloveniji in drugim državam srednje Evrope, omogoča intenzivno gospodarsko sodelovanje.8. Slovenska vlada, ki je sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije, nato pa ga je ob omejitvi razprave na zgolj 1 minuto na poslanca, še potrdila z navadno večino glasov, nas je z AS razdvojila in sprla. Namesto da bi se Slovenci enotno soočili z nasprotnimi stališči sosednje države, se prepiramo med seboj in smo hkrati prisiljeni izbirati zgolj med bolj in manj slabimi odločitvami.9. AS je srednjeročno in dolgoročno slaba rešitev tudi za Hrvaško, ker bi njegova potrditev na referendumu dodatno zapletla vstopanje RH v EU. V najboljšem primeru bi se vstop zavlekel do odločitve sodišča, v najslabšem v nedoločeno prihodnost. Zagovorniki AS namerno zanemarjajo dejstvo, da prepričljiva večina slovenskih volilk in volilcev podpira zahtevo po nesporni in pravični določitvi naše južne meje še pred vstopom Hrvaške v EU.10. AS je slab tudi za EU, ker bi njegova morebitna verifikacija zapletla širitveni postopek na Zahodni Balkan, kar je ena od prioritet povezave.11. Ni res, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Z vstopom države v EU bo odpravljena samo carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana vse do vstopa Hrvaške v schengenski sistem. Na to pa bo treba čakati še zelo dolgo, najverjetneje do vstopa vseh držav Zahodnega Balkana v EU.12. Zavrnitev AS na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, ampak ga bo nasprotno okrepila. EU je v bližnji preteklosti preživela že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov. Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivejše rešitve.13. Ne drži, da AS nima alternative. Alternativa je nov sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono) ali, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, sodišče pa naj določi le njegov natančen potek. Alternativa je lahko tudi ratifikacija sporazuma Drnovšek – Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje.14. Na referendumu bomo odločali o vprašanju naše južne in morske meje, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in važnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Potrditev AS na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. Zato IO SDS poziva Slovenske volilke in volilce, da se referenduma udeležijo in glasujejo PROTI.IO SDS ugotavlja, da je Slovenijo v sedanji nezavidljiv položaj pripeljala predvsem politična nekorektnost in serija škodljivih odločitev vladnih strank in vlade. V času prejšnjega mandata v obdobju 2004 – 2008 in tudi v obdobju mandatov Drnovškovih vlad je v Sloveniji veljal temeljni princip dogovarjanja med RS in RH, da je za vsak sporazum potrebna dvotretjinska podpora vnaprej v obeh parlamentih oz. med političnimi strankami. Ta princip je temeljil na slabi izkušnji ob propadlem poskusu ratifikacije sporazuma Drnovšek – Račan v saboru RH.Sedanja slovenska vlada ponavlja napako nekdanjega predsednika vlade RH Ivice Račana, ki sporazuma ni usklajeval z vsemi parlamentarnimi strankami v Saboru, zato potem ni dobil zadostne podpore na glasovanju. Po načelnem dogovoru vseh parlamentarnih strank v Sloveniji leta 2007, da se poskuša reševati mejno vprašanje s sosednjo Hrvaško tudi s pomočjo tretje osebe, smo ustanovili slovenska dela mešanih komisij za mejo in za pravni okvir. V obeh komisijah je sodelovalo 9 članov na predlog takratne opozicije oziroma sedanjih vladnih strank. Za podpis sporazuma Pahor-Kosor leta 2009 pa sta slovenska javnost in opozicija izvedeli iz medijev, najprej iz tujih. Nihče iz opozicije ni bil povabljen k njegovi pripravi. Pri pripravi niso sodelovali niti strokovnjaki, ki so pripravljali sporazum Drnovšek – Račan. Sodelovali so samo tisti, ki so v uvod pomorskega zakonika nekoč zapisali, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država.IO SDS ugotavlja, da vlada sama ne verjame v rezultat arbitraže, ki bi Sloveniji ohranil teritorialni izhod na odprto morje. Dokazi za to trditev so v samem tekstu AS, kjer podpisnici nalagata sodišču, naj najprej določi mejo med državama na kopnem in na morju v skladu z mednarodnim pravom. Šele nato pa naj sodišče določi stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Če bi slovenska vlada verjela, da se bo naša meja po razsodbi sodišča končala v mednarodnem morju, potem se s sporazumom ne bi nalagalo sodišču, naj naknadno določa še nekakšen stik Slovenije z odprtim morjem, ker bi bilo to povsem nepotrebno. Stik oziroma povezavo, in to teritorialno, bi namreč prinesla že sama določitev meje. Šele v primeru, če se meja ne konča v mednarodnih vodah, sploh nastane potreba po določitvi stika z odprtim morjem oziroma potreba po določitvi nekakšne služnostne poti iz slovenskih teritorialnih voda preko hrvaškega morja v mednarodne vode.IO SDS ugotavlja, da je drugi predlog komisarja Rehna določal, naj arbitražno sodišče presodi v roku enega leta od ratifikacije sporazuma, torej še pred odločanjem o vstopu RH v EU. Ta časovnica je bila za Slovenijo ugodna. Sedanji AS pa odločitev premika v nedoločeno prihodnost, določa celo, da se delo sodišča začne šele po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe. Če bi vlada verjela, da je AS dober za Slovenijo, potem bi si končno odločitev želela čimprej in ne šele v času, ko ji bo mandat že zdavnaj potekel.Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji. Prvič so naši rojaki o severni meji odločali pred slabim stoletjem, ko smo plebiscit izgubili za nekaj 1000 glasov. Izgubili smo 11% prebivalstva in nekatere vitalne dele ozemlja. Tudi zato, ker so nekateri takratni slovenski politiki v Ljubljani gledali na Koroško skozi prizmo lastnih političnih in osebnih interesov. Danes se zgodovina žalostno ponavlja. Vlada računa, da bodo ljudje glasovali za AS, ker bodo pred vrati počitnice na jadranski obali ali zaradi vikendov na Hrvaškem. Ne enega ne drugega jim zavrnitev AS seveda ne bo vzela ali ogrozila, poleg tega pa verjamemo, da so Slovenci večji patrioti od politikov vladne koalicije.IO SDS ugotavlja, da je predsednik republike Danilo Türk pred nekaj leti izdal učbenik mednarodnega prava, v katerem je zapisal, da je Slovenija tipičen primer ozemeljsko prikrajšane države. Predsednikova podpora AS, ki temelji na enakem izhodišču, po mnenju IO SDS izrazito napačnem in škodljivem, ne preseneča.IO SDS hkrati ugotavlja, da AS nasprotuje prepričljivo večinski del ustavnih in mednarodnopravnih strokovnjakov, ki so v svojih razpravah in stališčih nanizali še vrsto drugih argumentov proti njegovi uveljavitvi. IO SDS si bo zato prizadeval, da se njihova stališča v referendumski kampanji enakopravno obravnava in posreduje javnosti.IO SDS nalaga vsem odborom stranke na lokalni ravni ter vsem organizacijskim oblikam dela SDS na regijski in državni ravni, da z navedenimi stališči seznanijo čim večji del članstva in javnosti ter se po svojih najboljših močeh vključijo v predreferendumsko kampanjo.Ljubljana, 4. maj 2010
– ogroža pomorski status slovenske države, saj ji jemlje pravico do uporabe že razglašenih suverenih pasov v Jadranu;
– ogroža teritorialno povezavo RS z mednarodnimi vodami Sredozemlja;
– ogroža gospodarske interese luke Koper in Slovenije;
– ogroža slovensko suverenost in jo izpostavlja nesorazmernemu tveganju v času, ko ima Slovenija objektivno najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini;3. AS naroča sodnikom, naj najprej po mednarodnem pravu potegnejo mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, šele nato pa naj določijo »stik« (in ne teritorialnega izhoda) Slovenije z odprtim morjem.4. AS bo tako v najboljšem primeru Sloveniji omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda.5. AS določa, da sodniki pričnejo z določanjem meje šele po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, kar pomeni, da bodo posledice sporazuma razvidne šele v mandatu naslednje vlade in po vstopu Hrvaške v EU.6. AS ne upošteva načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji. To načelo bi omogočilo, da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je po drugi svetovni vojni več kot sto dvajset tisoč Slovencev ostalo v Italiji, tam sta ostala tudi Trst in Gorica, medtem ko je Hrvaška dobila nazaj celotno narodnostno ozemlje in večji del Istre, ki nikoli v zgodovini ni bila njena.7. Z AS je ogrožen slovenski nacionalni interes v tistem delu, kjer temelji na strateškem pomenu pristanišča Koper, ki Sloveniji in drugim državam srednje Evrope, omogoča intenzivno gospodarsko sodelovanje.8. Slovenska vlada, ki je sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije, nato pa ga je ob omejitvi razprave na zgolj 1 minuto na poslanca, še potrdila z navadno večino glasov, nas je z AS razdvojila in sprla. Namesto da bi se Slovenci enotno soočili z nasprotnimi stališči sosednje države, se prepiramo med seboj in smo hkrati prisiljeni izbirati zgolj med bolj in manj slabimi odločitvami.9. AS je srednjeročno in dolgoročno slaba rešitev tudi za Hrvaško, ker bi njegova potrditev na referendumu dodatno zapletla vstopanje RH v EU. V najboljšem primeru bi se vstop zavlekel do odločitve sodišča, v najslabšem v nedoločeno prihodnost. Zagovorniki AS namerno zanemarjajo dejstvo, da prepričljiva večina slovenskih volilk in volilcev podpira zahtevo po nesporni in pravični določitvi naše južne meje še pred vstopom Hrvaške v EU.10. AS je slab tudi za EU, ker bi njegova morebitna verifikacija zapletla širitveni postopek na Zahodni Balkan, kar je ena od prioritet povezave.11. Ni res, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Z vstopom države v EU bo odpravljena samo carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana vse do vstopa Hrvaške v schengenski sistem. Na to pa bo treba čakati še zelo dolgo, najverjetneje do vstopa vseh držav Zahodnega Balkana v EU.12. Zavrnitev AS na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, ampak ga bo nasprotno okrepila. EU je v bližnji preteklosti preživela že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov. Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivejše rešitve.13. Ne drži, da AS nima alternative. Alternativa je nov sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono) ali, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, sodišče pa naj določi le njegov natančen potek. Alternativa je lahko tudi ratifikacija sporazuma Drnovšek – Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje.14. Na referendumu bomo odločali o vprašanju naše južne in morske meje, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in važnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Potrditev AS na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. Zato IO SDS poziva Slovenske volilke in volilce, da se referenduma udeležijo in glasujejo PROTI.IO SDS ugotavlja, da je Slovenijo v sedanji nezavidljiv položaj pripeljala predvsem politična nekorektnost in serija škodljivih odločitev vladnih strank in vlade. V času prejšnjega mandata v obdobju 2004 – 2008 in tudi v obdobju mandatov Drnovškovih vlad je v Sloveniji veljal temeljni princip dogovarjanja med RS in RH, da je za vsak sporazum potrebna dvotretjinska podpora vnaprej v obeh parlamentih oz. med političnimi strankami. Ta princip je temeljil na slabi izkušnji ob propadlem poskusu ratifikacije sporazuma Drnovšek – Račan v saboru RH.Sedanja slovenska vlada ponavlja napako nekdanjega predsednika vlade RH Ivice Račana, ki sporazuma ni usklajeval z vsemi parlamentarnimi strankami v Saboru, zato potem ni dobil zadostne podpore na glasovanju. Po načelnem dogovoru vseh parlamentarnih strank v Sloveniji leta 2007, da se poskuša reševati mejno vprašanje s sosednjo Hrvaško tudi s pomočjo tretje osebe, smo ustanovili slovenska dela mešanih komisij za mejo in za pravni okvir. V obeh komisijah je sodelovalo 9 članov na predlog takratne opozicije oziroma sedanjih vladnih strank. Za podpis sporazuma Pahor-Kosor leta 2009 pa sta slovenska javnost in opozicija izvedeli iz medijev, najprej iz tujih. Nihče iz opozicije ni bil povabljen k njegovi pripravi. Pri pripravi niso sodelovali niti strokovnjaki, ki so pripravljali sporazum Drnovšek – Račan. Sodelovali so samo tisti, ki so v uvod pomorskega zakonika nekoč zapisali, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država.IO SDS ugotavlja, da vlada sama ne verjame v rezultat arbitraže, ki bi Sloveniji ohranil teritorialni izhod na odprto morje. Dokazi za to trditev so v samem tekstu AS, kjer podpisnici nalagata sodišču, naj najprej določi mejo med državama na kopnem in na morju v skladu z mednarodnim pravom. Šele nato pa naj sodišče določi stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Če bi slovenska vlada verjela, da se bo naša meja po razsodbi sodišča končala v mednarodnem morju, potem se s sporazumom ne bi nalagalo sodišču, naj naknadno določa še nekakšen stik Slovenije z odprtim morjem, ker bi bilo to povsem nepotrebno. Stik oziroma povezavo, in to teritorialno, bi namreč prinesla že sama določitev meje. Šele v primeru, če se meja ne konča v mednarodnih vodah, sploh nastane potreba po določitvi stika z odprtim morjem oziroma potreba po določitvi nekakšne služnostne poti iz slovenskih teritorialnih voda preko hrvaškega morja v mednarodne vode.IO SDS ugotavlja, da je drugi predlog komisarja Rehna določal, naj arbitražno sodišče presodi v roku enega leta od ratifikacije sporazuma, torej še pred odločanjem o vstopu RH v EU. Ta časovnica je bila za Slovenijo ugodna. Sedanji AS pa odločitev premika v nedoločeno prihodnost, določa celo, da se delo sodišča začne šele po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe. Če bi vlada verjela, da je AS dober za Slovenijo, potem bi si končno odločitev želela čimprej in ne šele v času, ko ji bo mandat že zdavnaj potekel.Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji. Prvič so naši rojaki o severni meji odločali pred slabim stoletjem, ko smo plebiscit izgubili za nekaj 1000 glasov. Izgubili smo 11% prebivalstva in nekatere vitalne dele ozemlja. Tudi zato, ker so nekateri takratni slovenski politiki v Ljubljani gledali na Koroško skozi prizmo lastnih političnih in osebnih interesov. Danes se zgodovina žalostno ponavlja. Vlada računa, da bodo ljudje glasovali za AS, ker bodo pred vrati počitnice na jadranski obali ali zaradi vikendov na Hrvaškem. Ne enega ne drugega jim zavrnitev AS seveda ne bo vzela ali ogrozila, poleg tega pa verjamemo, da so Slovenci večji patrioti od politikov vladne koalicije.IO SDS ugotavlja, da je predsednik republike Danilo Türk pred nekaj leti izdal učbenik mednarodnega prava, v katerem je zapisal, da je Slovenija tipičen primer ozemeljsko prikrajšane države. Predsednikova podpora AS, ki temelji na enakem izhodišču, po mnenju IO SDS izrazito napačnem in škodljivem, ne preseneča.IO SDS hkrati ugotavlja, da AS nasprotuje prepričljivo večinski del ustavnih in mednarodnopravnih strokovnjakov, ki so v svojih razpravah in stališčih nanizali še vrsto drugih argumentov proti njegovi uveljavitvi. IO SDS si bo zato prizadeval, da se njihova stališča v referendumski kampanji enakopravno obravnava in posreduje javnosti.IO SDS nalaga vsem odborom stranke na lokalni ravni ter vsem organizacijskim oblikam dela SDS na regijski in državni ravni, da z navedenimi stališči seznanijo čim večji del članstva in javnosti ter se po svojih najboljših močeh vključijo v predreferendumsko kampanjo.Ljubljana, 4. maj 2010