Na 24. redni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Elena Zavadlav Ušaj.
V Republiki Sloveniji je sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev urejen z Zakonom o davku na dodano vrednost, ki je pričel veljati 1.1.2007. Od takrat pa je bil zaradi harmonizacije s pravom EU in splošnih sprememb v družbi večkrat noveliran. Zadnja sprememba ZDDV-1L je tako pričela veljati 1.1.2020, ki se je nanašala na začasne ukrepe v zvezi z obdavčitvijo z davkom na dodano vrednost, ki se uporabljajo za cepiva proti COVID-19 ter diagnostične medicinske pripomočke za COVID-19. Torej je bil to odziv na pandemijo. Danes pa imamo pred seboj v obravnavi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost in sicer novelo 1N, ki predstavlja enega izmed treh zakonov, katerega je Vlada RS poslala v sprejem Državnemu zboru z vidika sprememb davčne zakonodaje RS v letu 2021. Med drugimi predlaganimi spremembami obravnavana novela prenaša v naš pravni red spremembe, ki se nanašajo na že sprejete direktive in uredbe EU. Pristojne institucije EU so namreč sprejele več novih direktiv in uredb, za uvedbo katerih je nujno potrebno zakon čim hitreje novelirati, saj je rok za implementacijo v nadaljevanju naštetih direktiv in uredbe že potekel 30.6.2021.
S tem predlogom zakona prenesene direktive se v večji meri navezujejo na spremembe Direktive 2006/112/ES, z njenimi spremembami in dopolnitvami pa se poenostavljajo nekatere obveznosti za davčne zavezance pri trgovanju znotraj Unije oziroma prodaji uvoženega blaga s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav. Nova pravila tudi postavljajo evropska podjetja v enak položaj s podjetji s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav, ki jim v skladu s pravili pred julijem 2021 DDV-ja ni bilo treba obračunati. Direktive EU s katerimi se predlagana novela usklajuje so:
- 2017/2455/EU,
- 2019/1995/EU,
- 2018/1910/EU,
- 2019/2235/EU,
- In Izvedbeno uredbo 2019/2026/EU,
Predlog zakona pa tudi zasleduje tudi več rešitev, povezanih z debirokratizacijo postopkov. Glavni cilji predloga zakona so med seboj povezani. Predlagane rešitve pa so naslednje:
- ukinitev praga 35.000 EUR za obvezno identifikacijo v RS kot državi potrošnje,
- prepoznava spletne platforme kot davčnega zavezanca za namen DDV: • obdavčitve čezmejne prodaje blaga končnim potrošnikom v Uniji, ki se opravi preko elektronskih vmesnikov (s tem se uveljavlja načelo obdavčitve čezmejnih dobav blaga, namenjenega končni potrošnji v namembnem kraju),
- sprememba Neunijske ureditve VEM; in sicer razširitev uporabe posebne ureditve za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji, na vse storitve, katerih kraj opravljanja je v državi članici v skladu s pravili za določitev kraja opravljanja storitev, ki jih ti davčni zavezanci opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci v državah članicah, vključno s Slovenijo
- sprememba Unijske ureditev VEM in sicer: razširitev uporabe Posebne ureditve za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, ki jih opravijo davčni zavezanci s sedežem v Uniji (vendar ne v državi članici potrošnje) na vse storitve, katerih kraj opravljanja se določi na podlagi posebnih pravil in ki jih zavezanci opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci v državah članicah, vključno s Slovenijo, na prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, na dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in na domače dobave blaga, ki jih opravijo spletne platforme za dobavitelja brez sedeža v Uniji, določitve praga 10.000 EUR prometa za uporabo splošnih pravil glede določitve kraja obdavčitve (za davčne zavezance s sedežem v RS) za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronskih storitev ter vse prodaje blaga na daljavo znotraj Unije, ukinitev obveznosti izdaje računa za dobave za davčne zavezance, ki pri dobavi blaga uporabljajo Unijsko ureditev VEM ,
- potem imamo še spremembe Uvozne ureditev VEM in sicer: ukinitev oprostitve plačevanja DDV na uvoz pošiljk v vrednosti do 22 EUR, sprememba Posebne ureditev za prijavo in plačilo DDV ob uvozu za pošiljke v realni vrednosti do 150 EUR, uveljavlja se prostovoljna poenostavitev za plačilo DDV ob uvozu takšne pošiljke (do realne vrednosti 150 EUR), uveljavlja se Posebna ureditev za prijavo in plačilo DDV ob uvozu,
- navedena pa je še sprememba Posebne ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov in sicer: davčni zavezanec se bo lahko samostojno odločil, katero ureditev bo uporabljal (Unijsko ali Neunijsko ureditev VEM ter Posebno ureditev – sočasna uporaba ureditev ne bo več mogoča). V novelo zakona je izveden tudi
- Prenos Direktive 2019/2235/EU, s katero se določa:
- enaka DDV obravnava obrambnih prizadevanj v okviru zveze Nato in Unije (SVOP) ter uvedba več različnih oprostitev DDV pri uvozu in dobavi blaga s strani oboroženih sil, katere sodelujejo v obrambnih prizadevanjih Unije,
- začetek uporabe teh sprememb je 1.7.2022. Novela zakona prinaša tudi
- Rešitve, ki sledijo ciljem okoljske politike, administrativnih poenostavitev in razbremenitev. Uporaba le teh je od 1.7.2021 dalje in so:
- uvedba pravice do 100% odbitka DDV za električna vozila: do vrednosti 80.000 EUR, odbitek tudi za vse nadomestne dele, maziva in storitve v zvezi z vozilom,
- sprememba uveljavljanja pravice do odbitka DDV: Davčni zavezanec bo lahko uveljavljal odbitek že v davčnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun DDV,
- ukinitev obveznosti izročitve računa kupcu, kupec bo lahko zahteval izročitev računa – dobavitelj mu bo izročil poenostavljen račun, spremembe identifikacije za DDV davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v RS in so plačniki DDV,
- sprememba vsebine obračuna DDV na način, da bo dana večja fleksibilnost FURS-u pri pojasnitvi določenih polj obrazca DDV,
- ukinitev praga za obvezni vstop kmetov v sistem DDV, kmetje bodo tako imeli možnost prostovoljne vključitve v sistem DDV,
- ukinitev obveznosti predhodne priglasitve uporabe nekaterih oprostitev DDV za osebe, ki niso osebe javnega prava,
- ukinitev obvezne predložitve seznama prejetih in izdanih računov pri prvem obračunu DDV-O,
Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani. Sredstva za izvajanje zakona so zagotovljena v državnem proračunu v okviru finančnega načrta FURS. Kljub temu, da predlagana sprememba zakona ima finančni vpliv na državni proračun in tudi vpliv na spremembe razširitve sistema mini VEM ter spremembe in dopolnitve informacijskega sistema FURS, jo v Slovenski demokratski stranki pozdravljamo, saj ima na drugi strani poleg implementacije sprememb direktiv EU, ki bi morale biti prenesene v naš pravni red že do 30.6.2021, veliko pozitivnih sprememb, ki predstavljajo administrativne poenostavitve izpolnjevanja davčnih obveznosti, ki med drugim sledijo tudi ciljem okoljske politike, ki pa je med prioritetnimi nalogami tako v EU kot tudi pri nas v Sloveniji. Zanemarljivo pa tudi ni, da bodo predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarstvo predvsem z vidika zmanjšanja upravnih bremen pri čezmejnem e.poslovanju z uporabo poenostavljenih postopkov pri obračunavanju DDV, s čimer se bodo zmanjšali stroški izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV. Poleg tega pa se bodo zagotavljali enaki konkurenčni pogoji za vsa podjetja, ki poslujejo čezmejno, ne glede na to ali imajo sedež v Uniji ali zunaj nje.
Z okoljskega vidika in pozitivnih finančnih posledic za gospodarstvo pa je pomembo tudi znižanje davčnega bremena za nakupe električnih vozil za poslovno rabo. Zato v sled vsemu do sedaj povedanemu, predvsem z vidika okoljske problematike in razbremenitve administrativnih bremen ter poenostavitve postopkov, bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost novelo 1N.