Na 67. izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Dejan kaloh.
Stališče objavljamo v celoti
Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu – (ZDT-1E) sprejemamo po nujnem postopku. To nam narekuje nujnost interesov v kontekstu varnosti države in zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.
Normativne spremembe in dopolnitve, ki se predlagajo, so potrebne z vidika nemotenega delovanja Evropskega javnega tožilstva, ki preko dveh evropskih delegiranih tožilcev v Republiki Sloveniji preiskuje in preganja kazniva dejanja iz pristojnosti EJT, in predstavljajo potrebno prilagoditev veljavnega zakona v zvezi z Uredo Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) in Sklepom kolegija Evropskega javnega tožilstva z dne 29. septembra 2020 o določitvi pravil o pogojih za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev.
S predlagano novelo urejajo posamezna statusna vprašanja, ki se nanašajo na pravice in položaj evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca, ki bosta v Republiki Sloveniji opravljala funkcijo pregona v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in Uredbo 2017/1939/EU. Statusne zadeve se nanašajo na vključitev evropskega delegiranega tožilca v sistem socialne varnosti in na mirovanje pravic in dolžnosti iz državnotožilske službe za čas, v katerem opravlja delo v zadevah iz pristojnosti EJT.
Z novelo se ureja tudi nastopanje evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, in sicer tudi v postopkih izrednih pravnih sredstev. Pred Vrhovnim Sodiščem pa bo lahko nastopal le po pooblastilu, ki ga za posamezno zadevo določi generalni državni tožilec, in skupaj z vrhovnim državnim tožilcem. Kar se tiče ravni znanja delovnega jezika EJT novela sledi sklepu kolegija EJT z dne 30.9.2020, v katerem je kot delovni jezik EJT za operativne in upravne dejavnosti določil angleščino. Pri tem se tako za evropskega kot evropskega delegiranega tožilca zahteva raven C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira, kar pomeni raven, pri kateri zna oseba učinkovito in prilagodljivo uporabljati jezik za strokovne, učne in družabne namene ter se je sposobna jasno, strukturirano in podrobno izražati.
Glede na to, da bodo evropski delegirani tožilci zadolženi za nadzor s področja namenske porabe evropskih sredstev, je jasno, da je odlično znanje angleščine osnovni pogoj za njihovo nemoteno in učinkovito delo. Spomnimo, da je Odbor za pravosodje 10. marca 2021 podprl predlog novele zakona o državnem tožilstvu, ki določa pogoje za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev in potrebno raven znanja angleščine.
Poslanska skupina SDS bo predmetni predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1E) podprla.