[STALIŠČE] Danijel Krivec: V SDS želimo, da se državljani in državljanke seznanijo z dejanskim stanjem in resnico, zato podajamo odgovore na vse obtožbe z jasnimi argumenti.

Institut ustavne obtožbe zoper predsednika republike je zagotovljen v 109. členu Ustave Republike Slovenije, ta isti člen pa se lahko smiselno uporabi za ustavne obtožbe zoper predsednika vlade in ustavne obtožbe zoper poslance. Ustavna obtožba mora biti utemeljena z očitkom o kršitvi Ustave ali zakonov, ki jih obtožena oseba stori pri opravljanju svoje funkcije, očitano protipravno dejanje pa mora imeti velik pomen in težo. Ni pa ustavna obtožba orodje za destabilizacijo vlade in ustvarjanje politične krize, kar je v konkretnem primeru edini namen strank leve opozicije. Obtožbe ki so očitane predsedniku vlade nimajo podlage in niso podprte s konkretnimi argumenti. V SDS želimo, da se državljani in državljanke seznanijo z dejanskim stanjem in resnico zato podajamo odgovore na vseh obtožbe z jasnimi in nedvoumnimi argumenti.

1. Obtožba: Predsednik vlade Janez Janša ni zagotovil zadostnega števila cepiv.

Podatki o precepljenosti kažejo, da je Slovenija nad EU povprečjem in med najuspešnejšimi državami na svetu po odstotku precepljenega prebivalstva. Tak rezultat smo dosegli kljub temu, da je nekdanji minister za zdravstvo Tomaž Gantar na podlagi mnenja svetovalne skupine za cepljenje naročal predvsem Astra-Zeneco, ki je bila predstavljena kot najhitrejša in najcenejša a dobavlja zgolj 1/4 pogodbenih količin. Po odstopu ministra Gantarja in začasnemu prevzemu Ministrstva za zdravje s strani Jneza Janše smo si dodatno izborili še skoraj 1.5 mio doz cepiv Biontech/Pfizer, kar nam omogoča sedanji nadpovprečni tempo cepljenja. In, kar je najpomembnejše: dodatna cepiva, ki jih je v prvi vrsti zagotavljal prav predsednik vlade Janez Janša, bodo omogočila zadostno precepljenost odraslega prebivalstva.

Kot veste se v Sloveniji trenutno izvaja množično cepljenje z vsemi cepivi, odziv je zelo dober, še več: s takšnim tempom cepljenja in sodelovanja državljanov in državljank bi lahko Slovenija v junij vstopila v zeleni fazi, kar bi pravzaprav pomenilo sprostitev vseh ukrepov in vrnitev v normalno življenje.

2. Obtožba: Predsednik vlade Janez Janša uničuje Slovensko tiskovno agencijo (STA) z zaustavitvijo njenega financiranja

Kritike, izrečene v zvezi s konkretnim poročanjem medijev, vključno z RTV Slovenijo ali STA s strani predsednika vlade v nobenem primeru ni možno šteti za napad svobodo medijev in neodvisnost novinarskega dela. Svoboda izražanja je namreč pravica, ki pripada vsem, tudi vladi in njenim predstavnikom. Vlada RS ni posegla v sredstva RTV Slovenija, ni vplivala na njeno programsko in uredniško avtonomijo, kot tudi ni vplivala ali posegala v kadrovske odločitve RTV Slovenija. Kot so na Vladi RS in UKOM že večkrat poudarili, spoštujejo dogovor, ki je bil sklejen med UKOM in STA. Urad vlade za komuniciranje je dne 27. 1. 2021 izpolnil vse obveznosti do Slovenske tiskovne agencije (STA) v skladu s pogodbo za opravljanje javne službe v letu 2020.

V SDS z zaskrbljenostjo spremljamo stanje, v katero Slovensko tiskovno agencijo potiskajo posamezni nadzorniki STA in njen direktor Bojan Veselinović. Kljub pozivom za podpis nove pogodbe, s katero bi omogočili zakonito financiranje obveznosti, ki jih mora STA opravljati v skladu z Zakonom o STA, direktor Veselinović vztrajno zavrača dogovor z UKOM kot predstavnikom ustanovitelja, hkrati pa UKOM še vedno pošilja račune. Kljub opozorilom, da UKOM od 1. januarja 2021 s STA ni več v poslovnem odnosu, je direktor Veselinović račun za domnevno opravljanje javne službe v marcu poslal UKOM. Zaradi zgoraj navedenih dejstev je UKOM tudi tokrat zavrnil izplačilo za marec. V poslanski skupini SDS podpiramo zahtevo UKOM-a po transparentnem delovanju STA. Predsednik vlade Janez Janša ravna v skladu z vsemi zakoni in drugimi pravnimi akti, kar velja tudi za direktorja UKOM-a mag. Uroš Urbanijo.

3. Predsednik vlade Janez Janša pritiska na tožilstvo in ne želi imenovati državnih tožilcev ter seznaniti z izborom kandidatov za evropska delegirana tožilca.

Vlada RS in njen predsednik nista posegala v delovanje tožilstva, niti nista v DZ pošiljala predlogov zakonov, ki bi posegali v neodvisnost delovanja sodne veje oblasti. V obravnavi smo imeli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, kjer gre za prilagoditev evropskim normativom.

•  Vlada ima v postopku imenovanja tožilcev zgolj formalno vlogo.

Ta očitek je neutemeljen in ne drži. Imenovanje državnih tožilcev v skladu s 34. členom Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) ne pomeni zgolj formalne vloge, brez vsebinskega pomena. Nasprotno, da vloga vlade ni takšna, izhaja že iz dejstva, da je o imenovanju državnega tožilca treba izdati odločbo, ki pa je lahko tudi zavrnilna. To je potrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi I U 971/2014 leta 2014 v kateri je navedeno, da mora Vlada RS, ko ne izbere kandidata, za katerega Državnotožilski svet na podlagi dokončnega mnenja meni, da je strokovno usposobljen (z njegovim mnenjem pa se strinja tudi pristojni minister), pojasniti razloge za svojo odločitev.

• Zastoj imenovanja državnih in delegiranih tožilcev škodi ogledu Slovenije in slabšemu pregonu kriminala.

Tudi ta očitek je neutemeljen in ne drži. V lanskem letu je bilo v 10 mesecih obstoja vlade imenovali 15 državnih tožilcev, kar je več kot jih je bilo imenovanih v celotnem letu 2012, kjer jih je bilo imenovanih 12, 2013 (imenovanih 9), 2014 (imenovanih 11), 2016 (imenovanih 5), 2017 (imenovanih 7), 2018 (imenovanih 13).

• Zavlačevaje s seznanitvijo z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca.

Tudi ta očitek je neutemeljen in ne drži. Do konca marca je predloge za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev posredovalo zgolj 12 držav od 22, evropska glavna tožilka pa je 7. aprila 2021 za datum delovanja Evropskega javnega tožilstva predlagala 1. junij 2021. Pri znanju delovnega jezika gre za enega (enakovrednega) izmed potrebnih pogojev za imenovanje na funkcijo. Za evropskega delegiranega tožilca lahko kandidira državni tožilec, ki ima naziv ali izpolnjuje pogoje za imenovanje najmanj v naziv okrožnega državnega tožilca. Ob tem velja poudariti, da je v nemški zakonodaji določeno, da mora kandidat za evropskega tožilca oziroma evropskega delegiranega tožilca izkazati raven znanja jezika celo na ravni C2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Kar se tiče ravni znanja delovnega jezika EJT zakon sledi sklepu kolegija EJT z dne 30. 9. 2020, v katerem je kot delovni jezik EJT za operativne in upravne dejavnosti določil angleščino. Pri tem se tako za evropskega kot evropskega delegiranega tožilca zahteva raven C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira, kar pomeni raven, pri kateri zna oseba učinkovito in prilagodljivo uporabljati jezik za strokovne, učne in družabne namene ter se je sposobna jasno, strukturirano in podrobno izražati.

• Pritisk predsednika izvršilne veje oblasti na samostojnost in avtonomnost državnega tožilca.

Očitek je neutemeljen in ne drži. Pismo predsednika vlade, ni v ničemer v nasprotju z Ustavo RS, ampak je del sistema zavor in ravnovesij. S pismom predsednika vlade se nikakor ni posegalo v izvajanje zakonskih pooblastil DT, njihovo ustavno in zakonsko določeno samostojnost. Zakonska pooblastila DT in njihova zakonsko zagotovljena samostojnost so nedotaknjena, zato so očitki predlagateljev ustavne obtožbe povsem neutemeljeni.

• Politični pritisk in politične zahteve na generalnega državnega tožilca.

Tudi ta očitek je neutemeljen in ne drži. Državno tožilstvo, konkreten državni tožilec, ima funkcionalno avtonomijo, funkcionalno samostojnost v tem smislu, da mu nihče ne sme predpisovati, kako bo vodil konkreten postopek, če pa predsednik vlade, ki je na čelu izvršilne oblasti, generalnemu državnemu tožilstvu opiše svoje stanje videnja neke splošne zadeve, ki je ustavno-pravno občutljiva v tej državi, pa ne gre za nikakršen poseg v delitev oblasti. Ne gre za protiustavno ravnanje in ustvarjanje nikakršne nevarnosti.Ne ustava, ne katerikoli zakon ne prepoveduje predsedniku vlade, da bi na predstojnika drugega organa naslovil pisanja.

4. Spodbujanje nasilja nad ženskami, nestrpnosti in sovražnega govora

-  Očitki zaradi objav in poobjav na Twitterju.

Zadevni očitki v predlogu ustavne obtožbe so zmotni, povsem pavšalni in neutemeljeni. Očitki v ustavni obtožbi, da naj bi predsednik vlade spodbujal nasilje nad ženskami, nestrpnost in sovražni govor so neutemeljene, saj temeljijo na zmotnem razlaganju pravice do svobode izražanja oz. zlasti svobode političnega izražanja na eni strani in prepovedi t. i. sovražnega govora na drugi strani. Ustava RS v 39. členu določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja ter da vsakdo lahko svobodno širi vesti in mnenja. Torej v Sloveniji imamo in zagotavljamo svobodo izražanja, ki velja za vse različno misleče. Svoboda izražanja, ki je varovana v 39. členu Ustave RS in 10. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), ima v sistemu ustavnih pravic poseben položaj, ker zagotavlja javno razpravo o družbeno pomembnih temah, to pa je bistveno za učinkovito delovanje demokracije. Čeprav je tudi to pravico mogoče omejiti, pa je treba pri presoji o utemeljenosti omejitve vselej upoštevati ta njen poseben pomen.

Znaten del očitkov iz predloga ustavne obtožbe pod točko 4. se nanaša na domnevno uporabo sovražnega govora na družbenem omrežju Twitter. Pri tem je potrebno upoštevati, da gre tudi pri komunikaciji na družbenem omrežju Twitter za udejanjanje svobode izražanja, torej ene izmed temeljnih ustavnih (39. člen Ustave RS) in konvencijskih vrednot (10. člen EKČP), na kateri je osnovana svobodna in demokratična družba in pri kateri je tudi v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice dopustna večja stopnja »robustnosti«, ko gre za vprašanja, ki so povezana z upravljanjem družbe oziroma za komunikacijo med politiki, pri katerih gre za t.i. absolutne javne osebe.

V ustavni obtožbi ni predstavljen niti en primer, v katerem bi predsednik vlade izvrševal prepovedan in pravno sankcioniran, kazniv sovražni govor. Kot primer prepovedanega spodbujanja nasilja, nestrpnosti in sovražnega govora nikakor ni možno šteti zgolj poobjave tvita (t. i. retvit), saj je namen takšnega ravnanja popolnoma drug. Pri retvitu namreč ne gre (nujno) za strinjanje z vsebino (prvotnega) tvita, ampak v prvi vrsti za širjenje njegove vsebine, z namenom nadaljnje javne razprave, kar je samo bistvo svobode izražanja. Ravnanje poobjave oz. retvitanje kot tako zato ni možno šteti kot spodbujanje ali razpihovanje, kar pa je bistven element prepovedi kaznivega sovražnega govora.

Predsednik vlade je v primeru izpostavljenih (re)tvitov oz. (po)objav na družbenih omrežjih zgolj izvrševal svojo ustavno varovano pravico, da se kritično in po potrebi odzove na medijske objave in izjave v zvezi z njim, še posebej, če te vsebujejo neutemeljene obtožbe ali se tičejo politične ali družbeno pomembne teme. Ker je predsednik vlade politik, njegova svoboda izražanja zajema tudi pravico političnega izražanja, ki po praksi ESČP uživa posebno varstvo.

V stranki SDS in poslanski skupini SDS smo vedno zagovarjali pravice žensk. Še več: ravno v PS SDS, katere član je takrat bil tudi Janez Janša, smo bili tisti, ki smo zahtevali podpis Istanbulske konvencije za pravice žensk.

Prav tako nismo nikoli, kot tudi ne naš predsednik, spodbujali k nestrpnosti in sovražnemu govoru. V SDS nismo tisti, ki smo v času epidemije pozivali k nasilnim protestom. Nismo tisti, ki bi kadar koli pozivali k nemirom in nespoštovanju ukrepov. Naši člani so bili večkrat napadeni zaradi svojega političnega prepričanja.

Celo na javni RTV, ki bi morala nepristransko poročati in spoštovati enakopravnost vseh ljudi, so se pojavili z napisi »smrt janšizmu«. Naši člani in naša stranka se soočamo z diskriminacijo in nalepkami »vstop SDS prepovedan«. Očitek, da je naš predsednik, gospod Janez Janša, tisti, ki spodbuja k nasilju, nestrpnosti in sovražnemu govoru, je absurden.

5. Obtožba: Predsednik vlade Janez Janša je odgovoren za protiustavno prepoved referenduma o investicijah v Slovensko vojsko in kršitve sklepa Ustavnega sodišča.

V skladu s prvo alinejo 90. člena Ustave Republike Slovenije zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati »o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.« Očitana dejanja nimajo nikakršnega konkretnega opisa kršitev tako Ustave RS kot zakonov in predstavljajo le pregled postopka sprejema ZIPRS in drugih aktov, ki jih je sprejel državni zbor, ne pa vlada oziroma še manj predsednik vlade. V tem delu predlog ustavne obtožbe ne izpolnjuje ustavnega pogoja, da bi očitana dejanja bila storjena pri opravljanju funkcije predsednika vlade. V demokratičnih državah, med katere sodi tudi Republika Slovenija, se oblast izvršuje neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti (3. člen ustave).

V skladu z načelom pravne države (2. člen Ustave RS) in načelom zakonitosti (153. člen Ustave RS) morajo posamični akti in dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Že iz osnovnih ustavnih določb je jasno, da do kršitve ustave ali zakona ne more priti v kolikor se opravljanje funkcije predsednika vlade izvaja v okviru in na podlagi zakona. Investicije v Slovensko vojsko so investicije v obrambo države in njene varnosti. Povečanju investicij v Slovensko vojsko smo se prav tako zavezali s podpisom mednarodne pogodbe in vstopom v zvezo NATO. Predhodne vlade pogodbenih obveznosti z zvezi NATO niso izpolnjevale, sedanja vlada pa mednarodne zaveze jemlje resno, s spoštovanjem in odgovornostjo.

Opozorimo naj še, da je stanje v Slovenski vojski v zadnjih 10 letih povsem neprimerno. Naša vojska ni pripravljena na vojno delovanje, pa tudi v mirnih časih je le pogojno operativna. V SDS spoštujemo naše vojake in vojakinje, spoštujemo njihovo odločitev za služenje domovini in zagotovili bomo, da bodo ustrezno opremljeni, da se bodo ob opravljanju svoje službe počutili varni in primerno podprti. Ne bomo in ne moremo pristati na dodatne reze v proračun za vojsko, kot jih predlagajo v levi opoziciji. Varnost je eden od stebrov vsake države in v SDS menimo, da je za dobrobit vseh državljanov in državljank nujno potrebno investirati v razvoj in opremljanje slovenske vojske.

6. Obtožba: Predsednik vlade Janez Janša ogroža čisto pitno vodo

Pojasnilo: V 70.a členu Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pitne vode. Noben zakonski akt, ki je bil na predlog Vlade RS obravnavan v DZ, te ustavne določbe ne krši. Še več: z Zakonom o vodah, ki ga je predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor, se pitna voda v Sloveniji še dodatno varuje. Ministrstvo za okolje in prostor je v spremembe zakona vključilo zaostritev glede posegov v priobalna zemljišča in s tem dodatno zaščitilo vodo. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih.

Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki pa v primeru negativnih vplivov na vode in okolje ne bo izdano. Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov v javni in zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati. V istem zakonu so zagotovljena tudi dodatna sredstva za področja urejanja vodotokov, kar je ključnega pomena za vsa poplavna območja, na katerih so naravne nesreče zaradi naraslih voda pustile ogromno škodo. Z zakonom želimo tudi dodatno obvarovati pitno vodo, priobalni pas in biotsko raznovrstnost.

V poslanski skupini SDS smo mnenja, da tokrat leva opozicija poskuša v svojem boju za oblast izrabiti institut ustavne obtožbe. To dejanje obsojamo. V teh težkih časih, ko so vse naše moči in moči Vlade usmerjene v reševanje epidemiološke krize in ponovnemu zagonu gospodarstva, pa še enkrat pozivamo vse opozicijske stranke k sodelovanju, dialogu in iskanju najboljših rešitev za Slovenijo in njene državljane ter državljanke.

• Poslanska skupina
• Danijel Krivec