Na 30. redni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Boris Doblekar.
Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.
V poslanski skupini SDS smo naklonjeni Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih. Že davnega leta 1994 je bil sprejet Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, s katerim je bilo premoženje agrarnih skupnosti vrnjeno neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so tako postali solastniki oz. skupni lastniki nepremičnega premoženja. Premoženje jim je bilo v svinčenih časih komunističnega terorja in socialistične propagande odvzeto s podržavljenjem, kar bi nekateri radi počeli tudi danes in kar je po mnenju SDS strašljivo in zelo zaskrbljujoče. Lastništvo nepremičnega premoženja, zemlje in gozda je bilo vedno vezano na domačijo, ne na lastnika, vrnjeno pa je bilo lastnikom. Agrarne skupnosti so obstajale stoletja. Država in občine niso nikoli bile in ne morejo biti naravni lastniki kolektivno zasebnega premoženja.
Člani agrarnih skupnosti imajo v lasti dobrih 77 tisoč hektarjev zemljišč, kar je 3,67 % celotne površine Republike Slovenije. V poslovni register Slovenije pri AJPES je vpisanih 357 agrarnih skupnosti.
V času od sprejetja Zakona o agrarnih skupnostih se je pojavilo kar nekaj težav, zato sta ministrstvo in vlada pripravila osvežitev zakona. Težave so se pojavile pri davčni problematiki, statusu agrarnih skupnosti, ki jim premoženje po 2. sv. vojni ni bilo odvzeto, pa pri odločanju na občnem zboru, omejitvah pri razpolaganju s solastniškim deležem, omejitvah pri sklepanju izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri prenosu lastniškega deleža države in občine, pri zapuščini brez dedičev in tudi pri prehodu na ureditev po ZAgS.
Novela zakona rešuje vso našteto problematiko in pred vsem upravljanje lastnine na način, ki bo omogočil, da se s to lastnino upravlja na primeren način in bo hkrati omogočeno normalno gospodarjenje s to lastnino, ki tako ne bo mrtva, ampak bo zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. S tem bo narejena še ena od dobrih stvari za slovensko podeželje, ki mu je ta vlada in tudi vladna koalicija v Državnem zboru še kako naklonjena. Kajti, mi se zavedamo kako pomembno je slovensko podeželje, kako pomembno je, da se ohranja skupnost na podeželju, kako pomembno je trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči in skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev ter razvoj podeželja.
Zakon nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva, niti se ne usklajuje z evropskim pravnim redom, saj skupna pravna ureditev EU ne obravnava agrarnih skupnosti, ki so na slovenskih tleh bile tradicija kot kolektivna zasebna lastnina, ki pa nikoli ni bila družbena lastnina, kot trdijo nekatere politične stranke, katerih predhodniki so izvedli nacionalizacijo in s tem povzročili veliko škode skupnostim, kot tudi domačijam in njihovim gospodarjem ter kmetijstvu nasploh, da ne omenjamo posledic nacionalizacije pri gospodarstvu, ki jih tudi kot v kmetijstvu zelo močno čutimo še danes.
Zato bomo v SDS, ki smo vedno na strani slovenskega kmetijstva, podeželja in tudi agrarnih skupnosti, storili vse, da jim gremo nasproti, da jim prisluhnemo in jim prilagodimo zakonodajo, ki bo takšna, da bo dobra v prvi vrsti za njih, za državo in vse druge.
V PS SDS bomo soglasno podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih, hkrati pa že sedaj napovedujemo, da bomo agrarnim skupnostim kot tudi vsem kmetom in drugim, ki ljubijo slovensko zemljo in delajo z njo, vedno prisluhnili in jim šli nasproti, da bo zakonodaja pisana po meri tistih, ki delajo. Naj vedo, da imajo v nas vedno zaveznike, mi pa imamo do njih spoštovanje in posluh.
