Na 26. redni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Alenka Jeraj.
Predstavitev stališča, ki ga je v imenu poslanske skupine SDS predstavila Alenka Jeraj, objavljamo v nadaljevanju.
Lep pozdrav.
Slovensko prebivalstvo je eno od najstarejših na svetu to pomeni, da čedalje več ljudi potrebuje pomoč tako zdravstveno kot tudi pomoč pri vsakdanjem življenju. Danes je v Sloveniji 19,7 odstotka oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050, da se bo ta delež populacije približal 30 odstotkov. Delež starejših od 80 let se bo s 5 odstotkov v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 odstotka. S staranjem se verjetno potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje vzporedno se pa seveda povečuje tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju. Država še nima sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, čeprav so bile zadnjih 10 let na oblasti socialne in leve vlade, ki so veliko govorile o tem, naredile pa bolj malo.
Iz domov starejših občanov opozarjajo v veliko domovih se že leta srečujemo z neprimernimi prostorskimi razmerami in dotrajano infrastrukturo, kar je močno zaznamovalo tudi odziv na epidemijo. Epidemija korona virusa je pokazala vse slabosti institucionalnega varstva, v katerega se je v preteklih letih premalo vlagalo, čeprav je bilo sredstev na postavkah za socialo veliko so ga pa očitno leve socialne vlade namenjale za druge stvari namesto za naše starejše in pomoči potrebne. V Sloveniji je delna ureditev na področju dolgotrajne oskrbe nepregledna, urejena je v več različnih zakonih, ki jih urejajo torej še, potem različni predpisi in obstajajo različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb. Z novim zakonom se bo le to poenotilo. Najvišji delež dolgotrajne oskrbe je še vedno formalna oskrba v instituciji, ki temelji predvsem na tako imenovanem zdravstvenemu delu in ni dovolj prilagojena posamezniku. Poleg tega se ta dostop močno razlikuje po regijah predvsem so razlike tudi med urbanim in podeželskim okoljem, kar velja zlasti za storitve v skupnosti in na domu. Ideja je, da starejši čim dlje ostanejo doma in se jim tam omogoči kvalitetno bivanje in nudi pomoč, ki jo potrebujejo.
Z zakonom, da bomo sprejeli Zakon o dolgotrajni oskrbi se ukvarjamo že leta natančno pa smo to zapisali v resolucijo in v nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 do 2025, ki je bila sprejeta v tem Državnem zboru. Tako bi lahko rekli, da ima zakon že dolgo brado. Od takrat je nastalo več osnutkov več verzij menda je zadnji, ki ga je prejela v roke ta Vlada nosil številko 117. Na nujnost enotne sistemske ureditve in dolgoročno finančno vzdržnost s področja nas od leta 2013 v svojih priporočilih tudi redno opozarja Evropska komisija pa tudi strokovna in laična javnost. Poleg tega so se v zadnjem letu in pol v času epidemije korona virusa pokazale pomanjkljivosti organizacije oskrbe starejših. Pokazale so se tudi pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu. Da v Sloveniji ni zadovoljivo poskrbljeno za tiste, ki zaradi starosti, duševne in telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih, je opozarjalo tudi Računsko sodišče. Konfederacija sindikatov je danes izjavila, da zakonu nasprotuje, ker niso bili slišani, ne povedo pa, da so oni odšli iz sej ekonomsko socialnega sveta, spomnimo se, da katera od prejšnjih vlad tega ekonomsko-socialnega sveta sploh ni organizirala oziroma pogovorov in usklajevanj. Tokrat pa so sindikalisti odšli, sedaj pa se pritožujejo, da jih nihče ne sliši.
Dolgotrajna oskrba predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše do treh mesecev ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Tako so ključni cilji predloga zakona o dolgotrajni oskrbi zlasti naslednji. Prvič natančno se opredeli oziroma definira kaj dolgotrajna oskrba sploh je. Drugič poenotijo se zakonske podlage, ki urejajo pravice na področju dolgotrajne oskrbe. Tretjič se definirajo vsebine in obseg pravic ter nabor storitev dolgotrajne oskrbe. Četrtič se vzpostavlja enotni ocenjevalni mehanizem za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Petič. Oblikuje se celovito univerzalno dostopno, geografsko in finančno vzdržen ter dosegljiv sistem dolgotrajne oskrbe. Šestič upravičencu, ki to želi, se omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Sedmič. V središče sistema dolgotrajne oskrbe se postavi posameznika, ki v okviru svoje pravice izbere način opravljanja dolgotrajne oskrbe. Osmič na ta način bomo obvladovali naraščajoče zasebno financiranje posameznikov, ki povečuje tveganje revščine predvsem starejše populacije. Devetič izboljšuje se načrtovanje, upravljanje in zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti upravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe. In desetič vzpostavlja se učinkovit javni nadzor na področje upravljanja dolgotrajne oskrbe. Zakon se bo uvajal postopoma in bo temeljil na štirih stebrih, oskrba v institucijah, oskrba na domu, denarni dodatek in oskrbovanec družinskega člana.
Prva dva stebra že delujeta in bosta delovala takoj v začetku, denarni dodatek in oskrbovanec družinskega člana pa naj bi zaživela v letu 2024. Dokler v letu 2025 ne bo uveljavljen Zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo bo razliko od obstoječih virov sredstev in potrebnih sredstev pokrival državni proračun. Če v obrazložitvi zakona pogledate kako je to urejeno v drugih državah, se ti stroški v mnogih pokrivajo iz proračuna predvsem v bogatejših skandinavskih državah, zato bo zagotovo potrebno poiskati dodatne vire. Zadnji uradni podatki SURS-a za leto 2018 kažejo, da se je za področje dolgotrajne oskrbe namenilo 547 milijonov evrov, kar je 5,1 % več kot leta 2017. Glavni vir financiranja sedanje ureditve so javni viri, sicer pa je v zadnjih letih mogoče opaziti tudi naraščanje deleža financiranja iz zasebnih virov na račun zmanjševanja deleža financiranja iz javnih virov. V poslanski skupin SDS bomo Zakon o dolgotrajni oskrbi podprli, v nadaljevanju pa pričakujemo tudi še kakšne izboljšave.
