Stabilizacija bančnega sistema eden ključnih ukrepov v času krize

Problem slovenskega bančnega sistema je treba reševati hitro in učinkovito, kar omogoča predlog Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Na današnji 6. redni seji Državnega zbora Republike Slovenije  poslanke in poslanci obravnavajo predlog Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. V razpravi so glede omenjenega predloga zakona sodelovali tudi poslanka SDS mag. Damjana Petavar Dobovšek, poslanka SDS Patricija Šulin, poslanec SDS Franci Breznik in poslanec SDS Marijan Pojbič.

Poslanka SDS mag. Damjana Petavar Dobovšek je v razpravi poudarila, da je prejšnja vlada podcenjevala problem javnih financ in problem sistemskih bank, ki so v neposredni in posredni lasti države in da se danes soočamo z negotovostjo v bančnem sektorju. “Učinki slabih odločitev, predvsem na področju javnih financ prejšnje vlade prihajajo z zamudo in to vsi danes tudi občutimo. Posledice so krčenje domače gospodarske aktivnosti in velika prizadetost slovenskega gospodarstva v obliki kreditnega krča. Zato je nujno potrebno ta problem reševati hitro, učinkovito in urgentno. Razlogov zakaj je potrebno problem reševati urgentno je več in so več kot očitni. Bankam so se ob znižanju njihovih bonitet in bonitete dolgoročnega dolga povečali tudi stroški zadolževanja, na mednarodnih posojilnih trgih oziroma se jim je dostop do teh virov zelo, zelo otežil in omejil, ” je poudarila poslanka. Po njeni oceni je sicer podatek, da so banke solventne, o čemer je govoril guverner Banke Slovenije na včerajšnji seji odbora za finance, dober, vendar pa  je solventnost le eden izmed pogojev, ni pa edini, ki bi zadostoval za dvig bonitet bankam ob znižanju stroškov, predvsem stroškov zadolževanja na mednarodnih trgih.

Po njenem mnenju je Banka Slovenije kot nadzornik in regulator bančnega sistema odreagirala prepočasi in ni ukrepala pravočasno v zvezi z ugotavljanjem kapitalske ustreznosti bank in s postopki za izboljšanje izterjave slabih terjatev, ki temeljijo na kreditih.  “Predlog zakona predvideva ustanovitev posebne družbe za upravljanje terjatev slabih terjatev bank, ki bo opravljala poseben sklad za opravljanje teh slabih bančnih terjatev. Poglavitni ukrep je prenos teh terjatev iz bank na sklad. Ta prenos ne bo avtomatiziran, bo v sodelovanju tudi z Banko Slovenije. Določen je mehanizem prenosa in cena prenosa, ” je poudarila poslanka ter izpostavila, da so cilji jasni, cilj ustanovitve te družbe in sklada je izvajanje ukrepov na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, privatizacija bank in tudi, kar mislim, da je zelo pomembno poudariti, ugotavljanje odgovornosti za nastanek slabih terjatev bank.

Meni osebno se zdi zelo pomembno in ključno to, da se s to novelo takoj prenesejo slabe terjatve na sklad. Banke se tako očistijo teh slabih terjatev in lahko takoj sprožijo aktivnosti v smeri reprogramiranja kreditov, s tem bi se tudi dajala pomoč za oživitev podjetij in to je en izmed ciljev te vlade. Odprava kreditnega krča in pomagati skozi sistemske rešitve, mikro, malim in srednjim podjetjem, samostojnim podjetnikom, možnost za financiranje dejavnosti ter s tem za ponovni zagon gospodarstva in tudi za ohranitev delovnih mest in za nova delovna mesta. To se mi zdi ključno. In zaradi tega podiram predlagani zakon in tudi nujnost sprejema tega zakona.

Poslanka SDS Patricija Šulin je v razpravi dejala, da “so naše banke solventne, je pa res, da jim kapitalska moč pada.” Izpostavila je, da z zakonom sledimo cilju, “da bodo omogočeni ukrepi za večjo stabilnost naših bank.” Poudarila je, da je več modelov, s katerimi lahko izboljšamo finančno stanje in stabilnost banke, med njimi tudi dokapitalizacija bank, kar počnemo praktično rečeno že skorajda vseh 20 let, vendar se je ob tem treba vprašati, ali je to tudi efektivno, ali tak način deluje? “Mislim, da smo ugotovili, da dokapitalizacija bank ni prinesla večje stabilnosti, saj je nenazadnje niti ni mogla, ker so se ti nezavarovani krediti kar naprej dajali,” je dejala. 

Poslanka SDS Patricija Šulin je tudi menila, da je Banka Slovenije slabo opravljala nadzor. Izpostavila je še, da so krediti v preteklosti bili verjetno dani po prijateljskih, političnih ali kakšnih drugih relacijah, pri čemer je dejala, da seveda niso vsi bankirji slabi, vendar pa obstaja del bankirjev, ki si je upal dajati slabo zavarovane kredite oziroma posojila.  Poslanka Šulinova je še apelirala, da bi skupaj poiskali dobre rešitve, ki bi dolgoročno okrepili bančni sistem. “Izločiti slabe terjatve iz bank, dokapitalizirati kreditne institucije, pripraviti tudi načrte prestrukturiranja naših bank. Ti so slabi in so nas do sem tudi pripeljali. In na ta način tudi konsolidirati bančni sistem, z združevanjem, povezovanjem in prevzemi. Zato imamo pred seboj dober zakon, ki izven bank rešuje te slabe kredite, te slabe terjatve do katerih bodo banke same zelo težko prišle in zato upam, da bomo z neko večino danes ta zakon podprli,” je še dejala v razpravi.

Tudi poslanec Franci Breznik je poudaril, da se s predlaganim zakonom rešuje slovenski sistemski banki; Novo KBM in Ljubljansko banko. Poudaril je, da sta sistemski banki kot takšni naredili nekaj napak. Po njegovih besedah smo imeli tako imenovane “samopostrežne banke”, kjer so se sprejemali, pa tudi kreditirali relativno sporni finančni ali poslovni načrti. Po mnenjeu poslanca Breznika so naše banke kapitalsko izredno podhranjene, zato je tudi bistveno, da se rešitve za stabilizacijo bank sprejmejo čimprej.  “Tempus fugit. Ni več čakanja. Mi moramo sprejeti ta zakon čim prej, očistiti dve sistemski banki,” je dejal poslanec. Poudaril je še,. da vsi bankirji niso koruptivni in da imamo veliko dobrih ljudi v bankah, veliko dobrih strokovnjakov in izrazil prepričanje, da “zaradi nekaj gnilih jabolk, ne mečemo slabe luči na ves sektor ali ves zaposlitveni del v teh dveh sistemskih bankah.” 

Poslanec SDS Marijan Pojbič je dejal, da je zakon dobra podlaga, da bomo končno začeli reševati ključni problem, ki zavira gospodarski razvoj Slovenije in da se bodo banke začele ukvarjati s primarno nalogo, ki jo imajo, ne pa same s sabo. Po njegovih besedah je tudi ključno, da se z zakonom uveljavlja odgovornost pri upravljanju. Spomnil je, da Banka Slovenije v preteklosti ni dobro opravljala svoje vloge nadzornika ter dejal, da je zadnji čas za spremembo smeri ter da je Slovenijo treba peljati po poti razvoja.  Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank bo problematiko uredil na način, ki bo najbolj sprejemljiv. Izrazil je tudi prepričanje, da je zakon odlični temelj, da se izvijemo iz krča in stopimo na pot ponovne rehabilitacije slovenskega gospodarstva. “Je možnost za Slovenijo in za izhod iz krize in eden ključnih projektov vlade,” je dejal poslanec Pojbič in ob tem tudi pozval poslance, da stopijo skupaj in glasujejo za prihodnost državljank in državljanov.