Srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja

»Ko govorimo o številu Slovencev, pogosto pozabimo prišteti Slovence v Zamejstvu in po svetu,« je opozorila poslanka v Evropskem parlamentu, ki je dodala, da ljubezen do domovine kot nekaj edinstvenega močno prisotna prav med zamejci in izseljenci. »Kljub razdalji so ohranili slovenski jezik in kulturo, stebra narodne identitete,« je še dejala Šulinova, ki je prepričana, da so kulturna društva izven meja matične države izjemnega pomena, saj omogočajo poleg druženja tudi preživetje slovenske besede in pesmi.

Slovenci v Videmski pokrajini, ki so slabše prepoznana skupnost, k temu botruje tudi dejstvo, da so uradno priznani šele od leta 2001, si prizadevajo za ustrezno upoštevanje manjšinskih pravic. Se pa Slovenci v Videmski pokrajini soočajo tudi z demografskimi spremembami kot sta staranje prebivalstva in manjša rodnost. Demografski upad pa pospešujejo tudi tiha asimilacija, politični spori in šibko gospodarstvo.

Kulturni program so organizatorji dopolnili s podelitvijo Gujonovih priznanj, ki jih vsako leto podeljujejo za zasluge pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture.