Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je danes udeležil virtualnega zasedanja ministrov za notranje zadeve tria Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki ga je gostil njegov portugalski kolega Eduardo Cabrita, predsedujoči Sveta ministrov EU za notranje zadeve. Gre za nadaljevanje srečanj ministrov za notranje zadeve v okviru tria pred zasedanji sveta ministrov EU, tokrat prek neformalnim zasedanjem v četrtek, 28. januarja 2021. Ministri so se osredotočili na pakt o migracijah in azilu.
Trio (Nemčija, Portugalska, Slovenija) se je v 18-mesečnem programu zavzel za prednostno obravnavo zakonodajnih aktov v okviru pakta o migracijah in azilu. Pod nemškim predsedstvom #EU2020DE je bilo doseženo enotno razumevanje glede večine vprašanj, predvsem o pomenu zunanje dimenzije migracij ter krepitvi sodelovanja z državami izvora in tranzita. Portugalski minister, ki se je januarja sestal z več državami članicami, je poročal o zaključkih teh srečanj in dnevnem redu za prihajajoče zasedanje ministrov. Cilj portugalskega predsedstva, ki se je na ravni delovnih skupin intenzivno lotilo obravnave zakonodajnih aktov v okviru pakta, je do konca junija zbližati stališča držav članic pri nerešenih vprašanjih v predlogih aktov, predvsem v uredbi o upravljanju migracij in azila ter uredbi o postopkih na zunanji meji. Kot je ob tem dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs, Slovenija podpira prizadevanja Portugalske za napredek pri zakonodajnih aktih, prav tako se strinja z načrtom, da se ministri na prihodnjem srečanju dogovorijo o prihodnjih korakih obravnave najbolj kompleksnih vprašanj, kot sta vprašanje solidarnosti med državami članicami in obveznost izvajanja postopkov na zunanji meji EU.
Kot je dejal minister Aleš Hojs, bi morali poiskati "bolj domiseln in privlačnejši pristop pri iskanju ustreznega ravnotežja med odgovornostjo in solidarnostjo, ki bo ustrezal dejanskim potrebam". "Države prvega vstopa nedvomno prevzemajo največji del bremena, prav tako pa je lahko tudi v državah, ki sicer niso prva država vstopa, migracijska situacija resna, kar bi bilo nujno treba upoštevati pri določanju obveznosti po načelu solidarnosti." Slovenija se zavzema za koncept prožne solidarnosti, ki ga bo treba v okviru Sveta EU še doreči. Pri tem pa je pomembno krepiti sodelovanje z državami izvora in tranzita, pri čemer morajo večjo vlogo prevzeti Evropska komisija in zunanja služba EU. Ob tem so pomembni tudi postopki na zunanji meji EU, v katerih moramo ločiti med osebami, ki potrebujejo zaščito, in tistimi, ki jih je treba vrniti.
Ministri so se strinjali, da bo potrebnega še precej dela in politične volje, da se doseže napredek pri oblikovanju skupne migracijske politike EU.
Prvotno objavljeno tukaj.