Spremenjeno refendumsko vprašanje v pobudi volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis

predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS…, 24.3.2004 predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS…, 24.3.2004 Slovenska demokratska stranka Nova Slovenija Ljubljana, 22. 3. 2004 Državni zbor Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Zadeva: Pobuda volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III) – sprememba vprašanja in dopolnitev obrazložitve Na podlagi mnenja strokovne službe državnega zbora ste nas kot predlagatelje referendumske pobude v zvezi z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III) pozvali, da vprašanje spremenimo in dopolnimo obrazložitev. Spremenjeno referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III) vprašanje njihovega stalnega prebivanja uredi tako, kot je v njem predlagano?« DOPOLNITEV OBRAZLOŽITVE: Predlagatelji poudarjamo, da vprašanje in morebitni pritrdilni ali odklonilni odgovor na postavljeno vprašanje ne more vplivati na veljavnost odločbe ustavnega sodišča, pač pa zagotovo lahko vpliva na vse drugo, kar zajema to vprašanje in česar odločba US ni določila, zato je brez dvoma lahko predmet referendumskega odločanja. Pri tem je pomembno, da je v bistvu odločba US zapovedala samo nujnost ureditve statusa za nazaj, praktično vse drugo je prepuščeno zakonodajalcu. Povsem jasno je torej, katere »dimenzije«, kot je zapisala strokovna služba v svojem mnenju, zajema postavljeno vprašanje, in katerih ne more zajemati. Predlagatelji ponovno poudarjamo, da gre za občutljivo področje, pri ureditvi katerega bo potrebno temeljito pretehtati vse rešitve in ga enotno urediti tako, da bodo spoštovane človekove pravice ter druga temeljna načela in vrednote, na katerih je utemeljena naša državnost, kar pomeni, da mora biti hkrati upoštevano tudi načelo enakosti pred zakonom in splošni interes ter načela naravnega prava. Predlagani zakon dopušča zaradi nedorečenega postopka in zgrešenih rešitev tudi izplačevanje praktično neomejeno velikih odškodnin, saj maksimum za izplačilo odškodnine v absolutnem znesku v njem ni določen. Nekatere navidez ustrezne rešitve pa so v luči zadnje odločbe ustavnega sodišča očitno lahko tudi ustavno sporne in dejansko ne predstavljajo ustrezne varovalke pred morebitnimi zlorabami. Ni mogoče izključiti, da so bile te rešitve vključene v zakon samo zato, da bi se prikrile njegove siceršnje pomanjkljivosti, predlagatelji zakona pa so se že tedaj zavedali, da so takšne določbe brezpredmetne. Vse to nas prepričuje, da bi bila edina prava rešitev te problematike tista, ki smo jo v preteklosti že predlagali in sta jo podprla tako predsednik države kot predsednik državnega zbora, vendar je zaradi samovoljnega ravnanja največjega dela vladne koalicije zaenkrat očitno vse manj možnosti za njeno uresničitev. Prepričani smo, da je bilo tudi vprašanje, ki smo ga postavili v referendumski pobudi, ustrezno. Vprašanje je povsem jasno sledilo določbi druge alineje 18. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po kateri se na predhodnem zakonodajnem referendumu lahko postavi vprašanje, ali naj se z določenim zakonom neko vprašanje uredi tako, »kot je v njem predlagano«. Navidezne dileme, ki jih je strokovna služba poskušala odpirati v svojem mnenju, so torej očitno politično motivirane in upamo, da se po spremembi vprašanja in dopolnitvi obrazložitve ne bodo več pojavljale. Namen predlagateljev referendumske pobude je, da se omogoči demokratičnemu suverenu – ljudstvu, da uresniči svojo ustavno pravico in neposredno odloči o predlaganih zakonskih rešitvah. Nekatere slabe in nedorečene rešitve v besedilu zakona, ki je bilo izglasovano v drugem branju, bi po naši oceni imele številne negativne posledice, med katerimi so mnoge tudi zelo dolgoročne narave ter bi lahko predstavljale izjemno finančno breme za našo državo. Zato je naš cilj, da ljudstvu omogočimo, da čimprej sprejme neposredno odločitev glede ureditve vprašanja stalnega prebivanja tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče. Da bi omogočili čimprejšnjo izvedbo referenduma brez nadaljnjih zapletov, skladno z vašim dopisom spreminjamo referendumsko vprašanje in dopolnjujemo njegovo obrazložitev. Ob tem opozarjamo, da pričakujemo, da boste kot predsednik državnega zbora storili tudi vi vse potrebno za določitev roka za zbiranje podpisov in čimprejšnjo izvedbo referenduma o spornem zakonu, saj bo vsako dodatno zavlačevanje očitno le odraz namena, da se še bolj zavleče sedanje stanje in še naprej ovira pot za čim hitrejše iskanje trajne in predvsem pravične rešitve tega vprašanja. Predsednik SDS,Janez Janša Predsednik NSi,dr. Andrej Bajuk