Spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se obeta soglasna podpora

Večja povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami in hkrati tudi enaka obravnava vseh zavezancev. Poslanke in poslanci so na današnji redni seji Državnega zbora obravnavali predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, novelo zakona o vojnih invalidih ter resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva 2013/2020.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je ob predstavitvi stališča poslanske skupine glede novele zakona o vojnih invalidih poudarila, da  se z omenjeno novelo želi omogočiti vdovam padlih borcev iz vojaške agresije na Republike Slovenijo leta 1991, ki še ne izpolnjujejo starostnega pogoja 55 let, da lahko uveljavijo pravico do družinske invalidnine, ne glede na starost kot samostojne uživalke. Ob tem je spomnila, da je nekdanji minister Vizjak, ki je bil pripravljalec omenjenega zakona, dodatno že ob obravnavi na matičnem delovnem telesu pojasnjeval razloge za sprejem zakona.

Poslanka je poudarila, da osamosvojitvene vojne ne moremo primerjati z ničemer v slovenski zgodovini, torej ne moremo govoriti o tem, da je treba urejati bistveno enake položaje enako. “Gre za specifičen položaj in poseben status, gre za enkratno dejanje, samo eno osamosvojitveno vojno smo imeli v tej državi. Z zakonom se nikomur nič ne jemlje in ne posega v pravice drugih, bi pa uredili oziroma nekaj dodali trem ali štirim vdovam po padlih borcih v osamosvojitveni vojni,” je dejala poslanka Jerajeva. Poudarila je tudi, da “ne morejo biti vdove, ki so izgubile partnerja v osamosvojitveni vojni v istem položaju z vojnimi invalidi.” Prav tako je izpostavila, da je posameznim kategorijam že pri nekaterih  drugih zakonih bil dodeljen drugačen položaj in da “smo na primer pri zakonu o štipendiranju drugače obravnavali oziroma dodali nekatere transferje in jih dodelili otrokom padlih v osamosvojitveni vojni.” Jerajeva je še opozorila, da v tem konkretnem primeru ne gre za privilegirano pokojnino, temveč za družinsko invalidnino. “Zato v poslanski skupini SDS menimo, da bi zakon morali sprejeti,” je še dejala poslanka.

Poslanka SDS Romana Tomc pa je spregovorila glede novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri čemer je poudarila, da je bila v času sprejemanja nove pokojninske zakonodaje eden izmed glavnih ciljev, ki smo ga zasledovali, večja povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami in hkrati tudi enaka obravnava vseh zavezancev. “Tako naj bi bili višji prispevki tudi zagotovilo za to, da bodo na koncu višje tudi pokojnine. Vsi zavezanci, ki pa plačujejo približno enake prispevke, bi morali biti deležni enako visokih pravic.” V primeru možnosti zavarovanja za ožji obseg pa po njenem mnenju temu ni tako. “Zavarovanci, ki so bili zavarovani za ožji obseg so bili nekako v boljšem položaju kot nekateri drugi. Pa naj povem primer. Nekdo, ki je za prostovoljno zavarovanje za ožji obseg plačeval 57 evrov na mesec je za leto zavarovanja plačal približno oziroma natančno 684 evrov. Nekdo drug, ki pa je to leto zavarovanja dokupil pa je moral za to plačati 4.000 evrov. Po drugi strani pa se zavarovanci, ki so izkoristili možnost zavarovanja za ožji obseg niso dovolj zavedali, da ta ne prinaša le nižjega prispevka, ampak nudi na koncu koncev tudi nižji obseg pravic za vse tiste, ki so bili v tej vrsti zavarovanja pretežni del svojega zavarovanja. Tako ti nimajo pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, nimajo oskrbnine, nimajo odpravnine, nimajo pravic na podlagi tretje kategorije invalidnosti in nimajo niti letnega dodatka,” je dejala Tomčeva.

Poslanka SDS Romana Tomc je še opozorila, da je bil, ne glede na to, da je sprememba sistema v tej smeri kot je bila narejena smiselna in vsebinsko utemeljena, v postopku sprejemanja spregledan pomemben stranski učinek. “Nanj ni opozoril nihče, ne sindikati, ne kolegice poslanke in kolegi poslanci, nihče, ki danes  modruje o tem, kaj bi bilo prav, če bi bilo nekako drugače. Ampak to nenadno in veliko zvišanje prispevka je seveda pomenilo zelo hudo dodatno obremenitev za tiste zavarovance, ki so v najšibkejšem položaju, ki so na zavodu za zaposlovanje. Mnoge, kot smo že slišali, je takšen dvig prisilil celo k tako skrajnim ukrepom kot je odjava iz zavarovanja. Tega seveda nikakor nočemo. Zato je tudi ministrstvo pod vodstvom ministra Vizjaka takoj spoznalo, da je treba na tem področju narediti nekaj sprememb. Ena izmed njih je danes tukaj pred vami.” Poslanka je v nadaljevanju še dejala, da v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo postopnost zviševanja tega prispevka, zato bomo ta zakon tudi podprli.

Poslanke in poslanci so na današnji seji Državnega zbora obravnavali tudi predlog resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013/2020, v katerem so opredeljena osnovna izhodišča za razvoj sistema, cilje in strategije razvoja socialnega varstva, določa pa tudi mrežo javne službe socialno-varstvenih storitev in javnih socialno-varstvenih programov ter opredeljuje način njihovega izvajanja in spremljanja ter odgovornost posameznih akterjev na različnih ravneh.

Poslanka Alenka Jeraj je glede omenjene resolucije poudarila, da so razmere v državi takšne, da si je potrebno zadati cilje nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje in ti so zastavljeni tako, da odgovarjajo na povečanje socialnih in demografskih stisk in problematik, ki so se ali pa se še pojavljajo v družbi.

V nadaljevanju je Jerajeva izpostavila pomembne cilje in ključne rešitve resolucije ter dodala, da sta za spremljanje, uresničevanje in oceno doseganje vsakega od treh ključnih ciljev določena po en kazalnik in njegova cilja vrednost do leta 2020, kar pomeni, da bomo lahko merili, kako uspešni smo pri realizaciji. “Nacionalni program določa tudi merila za vzpostavitev javne mreže socialnovarstvenih storitev in programov.  Glede na namen so to preventivne, kurativne in vzdrževalne storitve,” je dejala Jerajeva. V nadaljevanju je spregovorila tudi o tem, da resolucija določa tudi mrežo javne službe na področju socialnovarstvenih storitev, ki jo lahko razdelimo na tri večje skupine, in sicer storitve, informiranje, svetovanje in storitve podpore in pomoči za socialno vključenost in samostojno življenje v skupnosti in storitve nastanitve z oskrbo. Določa se tudi mreža za neposredno uresničevanje ciljev resolucije, za obdobje štirih let pa se bodo pripravljali tudi izvedbeni načrti. Glede na vse navedeno, je poslanka Jerajeva poudarila, da v poslanski skupini SDS resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 podpiramo.