Spremembe zakona o šolski prehrani nesprejemljive

Vlada zmanjšuje že pridobljene pravice. Poslanke in poslanci so na 15. redni seji državnega zbora razpravljali o predlogu zakona o šolski prehrani, ki ga je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada. V razpravi je sodeloval tudi poslanec SDS Robert Hrovat.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!

ROBERT HROVAT: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Zame ta sprememba Zakona o šolski prehrani ni sprejemljiva. Enako menimo tudi vsi poslanci in poslanke v Slovenski demokratski stranki, ki smo ta zakon takrat tudi predlagali in s katerim smo dijakom omogočili brezplačen obrok.

V zakonu piše – osredotočil se bom predvsem na 15. člen, o katerem bomo najbrž vsi največ govorili-, denar za prehrano osnovnošolcev iščete pri malicah dijakov, in jaz bom v nasprotju s predgovornico rekel, da me je sram, da imamo socialno vlado oziroma ministre, ki razmišljajo le o tem, kako komu kaj vzeti, ne pa kako komu kaj dati. Izgovor, da se ta sredstva prerazporejajo tudi na osnovne šole, je čista manipulacija. Resnica je, da je treba za vsako ceno spremeniti dober zakon, ki je bil predlagan v letu 2008, torej še v času Janševe vlade, predlagali pa smo ga poslanci in ga je takratni parlament tudi sprejel. In to je treba narediti res za vsako ceno in če se le da, tudi všečno. Všečno pa je to, da se del sredstev prerazporeja tudi na osnovne šole.

Eden glavnih razlogov za spremembo te zakonodaje so bili televizijski posnetki, ko se je s pladnjev na veliko stresalo v koše za smeti, in se je to prikazovalo na vseh televizijskih kanalih nonstop. Tudi sam sem bil takrat začuden nad tem prizorom in se mi je zdelo, da se je morda res treba resno pogovoriti o tej zadevi. Vendar danes je slika popolnoma drugačna. Ko sem se danes zjutraj odpravljal v službo, tudi moja hči je šla v šolo in sem jo vprašal, kakšno je zdaj stanje s to malico, kako izgleda. Veste, kaj mi je odgovorila: “Malice vsak dan zmanjka.” Zmanjka. Pa je tu gimnazija zelo blizu tega parlamenta. Torej, slika je popolnoma drugačna. Kaj je razlog, da je sedaj drugače, je vprašanje. Vendar moje mnenje je, da se v začetku leta, ko otroci  pridejo v šolo, se ustanavljajo neke skupine, itd. in frajer je tisti, ki gre lahko ven in si naroči pico in jo poje, ne tisti, ki je malico v razredu. Sedaj je slika popolnoma drugačna. Vsi jejo v razredu, vse pojejo in še zmanjka. Torej, to ne more biti več razlog, da se spreminja ta zakonodaja.

Več kot 20 tisoč podpisov je zbrala dijaška organizacija. Jaz verjamem, da z boljšo organizacijo bi jih zbrali še bistveno več, ampak to ne igra vloge, že teh 22 tisoč podpisov je dovolj zgovornih, da nasprotujejo temu, kar se sedaj predlaga. Sprašujem se sedaj, kje so novinarji, kje je sedaj civilna iniciativa, nikjer, nikogar, ko se zmanjšujejo že pridobljene pravice, nikjer, nikogar. Malenkostna novička in to je to. Sedaj bom uporabil terminologijo nekaterih bivših poslancev iz prejšnjega mandata, pa jih bom tudi imenoval, gospoda Cvikla, gospoda Lahovnika, ki sta v nekaterih situacijah, ko je bilo potrebno nekomu nekaj dati potrebno tudi drugje vzeti.

Jaz bom sedaj povedal zelo podobno kot sta govorila onadva. Namesto humvejev, ki jih kupuje Slovenska vojska, ki so tako in tako na sumljiv način financirani, vsaj sedaj se to izkazuje, dajte ta denar osnovnošolcem. Namesto, da opremljate helikopterje za posredovanje v Afganistanu, dajte ta denar osnovnošolcev. Veste, to je legitimno in možno. Pomislite tudi na odškodnine, ki bodo plačane takoimenovanim izbrisanim, sedaj že vemo da bodo. To so stvari, ki se dajo govoriti, torej, ne govoriti, da denarja ni, denar je samo mogoče ni pravično ali pa pravilno razporejen. Kdorkoli je med nami že kdaj sestavljal kakšen proračun ve, da če se nekje daje, je potrebno nekje vzeti in samo stvar so prioritete. Ali je prioriteta šolska prehrana, ali je prioriteta vojska. Sedaj sem zelo demagoško govoril, vendar upam, da razumete, kaj hočem povedati. Torej, denar je, ne govoriti, da ga ni.

Mi, poslanke in poslanci, bomo danes na koncu odločali o tem, ali gre ta zakon naprej in sram me bo, če bomo takšen zakon poslali naprej, kjer se pridobljene pravice nekaterim jemljejo, če ne drugega bo potrebno ta zakon popraviti z amandmaji v naslednjih obravnavah, ampak dejstvo je, da ta zakon ni dober. In jaz vso odgovornostjo trdim, če bi bila danes na oblasti Slovenska demokratska stranka bi se v tem trenutku pogovarjali, da bomo osnovnošolcem omogočili brezplačno malico, ne pa, da govorimo o tem, da bomo nekomu nekaj vzeli, da bomo lahko drugim dali. To je za Slovensko demokratsko stranko nesprejemljivo, pa zame osebno tudi. Zakaj je bil v letu 2008 ta zakon sprejet? Sprejet je bil z namenom ureditve zanemarjenosti prehranjevalnih navad pri srednješolcih in po sprejetju tega zakona so se dijaki začeli bolj zdravo prehranjevati, to je dejstvo. Predlog te splošne subvencije v višini dveh tretjin cene malice in možnost dodatne subvencije glede na dohodek na socialni položaj družine bo pa pripeljal, po mojem mnenju, tudi po mnenju študentske organizacije dodatnemu socialnemu razslojevanju. Na to jaz kot poslanec, ki odgovorno stiskam tipko za ali proti, ne morem pristati.

Jaz mislim, da je potrebno poiskati druge vire, da se zagotovijo sredstva za brezplačen obrok tudi za osnovnošolce. Torej, ne govoriti o tem, da se na da, da se, samo, če se hoče. Poglejte, ta trenutek se na eni strani ukinja socialne ugodnosti. Vlada s predlogi, ki jih dobivamo v državni zbor, tolče po otrocih, po delavcih, po upokojencih, na drugi strani pa dobivamo nove in nove davke, povišujejo se trošarine non stop in to v času krize, zame je to narobe svet. Če se toliko govori o pravičnosti, izenačitvi osnovnega šolstva in srednjega šolstva, potem je potrebno to za to poskrbeti na vseh nivojih in to istočasno. Poglejte, osnovnošolci vsi ne glede na premoženje dobijo učbenike iz šolskih skladov, ki jih financira država. Srednješolci si morajo učbeniki kupiti sami, razen nekatere srednje šole, ki imajo to urejeno, ampak teh je zelo, zelo malo. In jaz pravim naj bodo izenačeni osnovnošolci in dijaki tudi pri tem, ne samo pri prehrani. Torej, potrebno je poseči tudi na to področje.

In za zaključek. V letu 2008, ko smo sprejemali to zakonodajo, ne bom rekel ste, ampak takratna sestava Državnega zbora je z 78. glasovi za in niti enim glasom proti sprejel ta zakon, da se brezplačno uvede topel obrok za srednješolce. Danes boste, vsaj tako so bila predstavljena stališča poslanskih skupin, snedli svoj glas, ki ste ga dali takrat dijakom in njihovim staršem.

Takrat so bile volitve pred vrati, danes pa se zdijo volitve zelo, zelo daleč. Ampak sprašujem se, ali so res tako daleč. Jaz mislim, če bo šlo tako naprej, bodo volitve bistveno prej kot izgleda danes. Hvala.