Spremembe zakona o državnem tožilstvu bodo doprinesle k boljšemu delu tožilske organizacije
torek, 12. 6. 2012ALENKA JERAJ: Hvala za besedo, lep pozdrav vsem. Jutri bomo na seji Državnega zbora obravnavali novelo Zakona o državnem tožilstvu. Tiste spremembe so bolj tehnične narave, ker moramo zakon uskladiti z zakonom o vladi in zakonom o državni upravi, ki sta pristojnosti glede državno tožilske uprave prenesla pod okrilje Ministrstva za notranje zadeve. V svojem odgovoru na vprašanje mojega poslanskega kolega na prejšnji seji pa ste napovedali, da bo po pogovoru z državnimi tožilci treba tudi vsebinsko spremeniti zakon o državnem tožilstvu. Ob tem ste povedali, da s tem ne želite razrešiti sedanjega generalnega državnega tožilstva, pač pa za spremembe in dopolnitve, s katerimi se bo okrepila vloga tako tožilcev, kot tudi generalnega državnega tožilca. Pred časom smo v medijih lahko prebrali, da še ni bila sprejeta politika pregona, ki jo mora sprejeti generalni državni tožilec, po predhodnem obrazloženem mnenju državno tožilskega sveta. Sama ocenjujem, zato je tudi v zakonu ta zahteva, da gre za strateški dokument tožilstva in da tudi pomeni usmerjanje dejavnosti državnih tožilcev, v nadaljevanju pa tudi policije, v smeri uresničevanja določenega cilja. Politika pregona je zagotovo nujno izhodišče pri pripravi ukrepov, na podlagi katerih bodo delali policisti in državni tožilci pri preiskovanju in pregonu. Velikokrat rečemo, da tožilstvo ni učinkovito, se tudi verjetno tako javnost, kot tudi sama sprašujem, kaj to pomeni, da torej še nismo sprejeli politike pregona, kdaj jo bomo oziroma bi lahko rekla, da tožilstvo deluje brez nekega kompasa, v kaj se bomo usmerili in ob tem si bom dovolila eno kritiko. Jaz sem že v lanskem letu, ko sem kot predsednica preiskovalne komisije naslovila na državno tožilstvo tudi kazensko ovadbo v nekaterih primerih, ki smo jih preiskovali v naši komisiji, naslovila na generalnega državnega tožilca tudi predlog, da ustanovi posebno skupino za preiskavo določenih ljudi, ki smo jih preiskovali tudi sami, pa se to ni zgodilo. No, zdaj je to sicer narejeno, posebna skupina je bila ustanovljena konec marca. Spet se lahko vprašamo, zakaj dva meseca po tistem, ko je davčna uprava že podala kazensko ovadbo na to temo. Skratka, zanima me kakšne ukrepe predvidevate v vsebinskem smislu in kdaj lahko pričakujemo novelo zakona o državnem tožilstvu.
DR. VINKO GORENAK: Mogoče dve besedi o tistem zakonu, ki ste ga omenili in ki je na tej seji Državnega zbora. Tisti zakon je res tehnične narave in prenaša pristojnosti s pravosodnega na notranje ministrstvo, kaj več pa ne. Zato v jeseni pripravljamo tako imenovano B novelo, o kateri bom govoril v nadaljevanju. Zakon pa, ki bo ta teden na dnevnem redu Državnega zbora, je dvignil v javnosti kar veliko prahu, ker je bilo rečeno, da spreminjamo zakon zato, da bi lahko ena oseba, kar konkretno gospa Brezigarjeva, odšla iz notranjega ministrstva v kabinet predsednika vlade. To seveda ni res. Poudarjam, to seveda ni res. Zakon je sicer res spremenjen v tej smeri, da vsem 180 tožilcem omogoča tisto, kar je nam, državljanom, vsem ostalim, že omogočeno. Namreč, kdorkoli od nas postane funkcionar, državni sekretar, minister, poslanec, kot veste, ima pravico vrniti se na svoje delovno mesto, pod določenimi pogoji seveda. Tega tožilci nimajo. In zato smo to predvideli za vseh 180 tožilcev in nismo naredili tako, kot je bilo narejeno v prejšnjem mandatu. V prejšnjem mandatu pa je moj predhodnik, gospod Zalar, na notranjem ministrstvu oziroma takrat v vlogi ministra za pravosodje spremenil zakon samo zato, da je lahko odslovil določeno osebo, in sicer generalno sekretarko tožilstva, in zaposlil novo osebo po svoji volji. Takrat se je res tako delalo. Zdaj se tako ne dela in se tudi ne bo. Bistvo vašega vprašanja pa se nanaša na zakon, ki šele prihaja. Končnih podatkov na temo, kaj je v tem zakonu, v tem trenutku še ne morem dati, iz temeljnega razloga, ker ga pripravljamo. Ker potekajo še številna posvetovanja s tožilci, pogovori s tožilci, komunikacije z državno-tožilskim svetom in zato končnih rešitev še ni. Res pa je, kar pravite, da tako imenovane politike pregona še ni. Mi čakamo to politiko pregona že 6 mesecev. Politiko pregona določi generalni državni tožilec. Tako bi bilo treba kakšno vprašanje še kam drugam nasloviti, oziroma ga bom moral sam nasloviti verjetno že drugič. To je pomemben dokument, dokument, ki dejansko predstavlja kompas državnega tožilstva, da se ve, kam bo državno tožilstvo šlo. Da se ve, kaj bo ta organizacija prioritetno obravnavala in kaj bo manj prioritetno. Žal tega dokumenta, vsaj po mojih podatkih, še ni.Kar se tiče predvidenih sprememb, poudarjam, težko bi me držali za besedo, ker je nemogoče napovedati vse. Ampak kaže pa, da bomo spreminjali zakon jeseni v približno naslednjih smereh. Namreč, zdaj opravljamo več diskusij z državnimi tožilci. Potekajo pogovori z državnimi tožilci, potekajo pogovori z državno-tožilskim svetom, dodatno pričakujemo še stališča generalnega državnega tožilca. In smer sprememb bo približno naslednja. Želimo predvsem debirokratizirati postopke tudi v tožilski organizaciji. Ta zakon, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, obsega trikrat več členov, kot smo jih poznali prej. Prej smo poznali približno 70, 80 členov, danes jih poznamo 240, sprejetih v prejšnjem mandatu. Kaže, da je zakon precej neoperativen, da je potreben debirokratizacije, da ima kar nekaj napak in nejasnosti, tožilci se ne znajdejo, kako nekatere stvari urejati, in to je prva smer. Drugič je treba poudariti še to, zakon ima nekatere nesmisle. Na te nesmisle sem opozarjal v času, ko nisem vedel, da bom pristojen tudi za državno tožilstvo. In že takrat sem rekel, da gre za politizacijo tožilstva. Seveda ne bomo spreminjali ničesar od tistega, kar smo povedali v preteklem mandatu v opoziciji, ampak imam namen držati jasen kurz v isti smeri. Če mi boste dovolili, bom to razložil. Hvala.
ALENKA JERAJ: Tudi jaz bom še nekaj dodala. Potem se lahko strinjava, da generalni državni tožilec, kot je bilo prej rečeno, ni opravil svoje domače naloge oziroma ni naredil tistega, kar bi moral narediti. Še enkrat bom poudarila svojo kritiko. Jaz sem, kot rečeno, v lanskem letu že predlagala, da se ustanovi posebna skupina, ker smo tudi sami pri svojem delu v preiskovalni komisiji zaznali problem nesodelovanja državnih organov od davčne uprave do urada za preprečevanje pranja denarja, do NPU, pa se to ni zgodilo. Od lanskega junija je generalni državni tožilec, tak predlog imel od verjetno ne nepomembne institucije oziroma preiskovalne komisije. Zanima me ob tem pa še nekaj. V medijih so se pojavljali tudi podatki, da po posredovanju oziroma dani kazenski ovadbi s strani davčne uprave v januarju, kjer so ponovno tudi oni predlagali, da se ustanovi posebna skupina in generalni državni tožilec se je po dveh mesecih le odločil in jo tudi ustanovil. Hvala bogu. Končno, bi lahko rekli. Ali ste oziroma ali je potekal kakšen nadzor, kako so tisti podatki takrat morda vplivali na ponovno predlaganje gospoda Jankovića za predsednika vlade. Namreč po medijih smo lahko prebrali, da je s strani generalnega državnega tožilstva bila dana informacija tistemu, ki lahko tak predlog poda v zvezi s tem, da poteka preiskava. Ali je bil opravljen notranji nadzor oziroma ali ste v zvezi s tem kaj ugotovili oziroma so ugotovili na tožilstvu?
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Tukaj je sedaj treba nekaj reči. Jaz v tej posebni skupini, o kateri govorite, ne bom govoril. Seveda določene podatke imam, tiste do katerih lahko pridem po Zakonu o policiji ali po Zakonu o državnem tožilstvu. Prepustil bom stvari obema organoma, da svoje delo opravita, ker ga pač preprosto morata opraviti. Kar se tiče nadzora, mi posebnega nadzora na tožilstvu še, poudarjam, še nismo opravili. Če lahko nadaljujem tam, kjer sem prej končal, bom rekel pa takole. Jaz sem že takrat opozarjal na nekatere velike nesmisle v državno-tožilskem zakonu in sicer, poglejte, državno tožilski red predpiše minister. To piše v zakonu in si pridobi mnenje generalnega državnega tožilca. To sem jaz lansko leto kritiziral in sem rekel, da je to politizacija tožilstva. Ampak tako stanje danes imamo. V istem kurzu, opozicijskega poslanca, ne glede na to, da danes opravljam nalogo ministra, še vedno isto menim. Sedaj bomo zakon recimo v tem pogledu tudi spremenili. Predpiše ga naj minister, ampak predlaga ga pa vendarle naj generalni državni tožilec. Generalni državni tožilec je tisti, ki mora delati red v svoji hiši, ne pa, da mu ga minister. To je ena od možnih sprememb. Druga od možnih sprememb so seveda razpisni postopki za tožilce. Ti danes trajajo tako, da dobimo tožilca po enih šestih mesecih. To je nedopustno, to je predlogo. Te postopke moramo speljati bistveno hitreje. To bo tudi ena od smeri, kamor računam, da bomo spreminjali zakon. Gre tudi za nekatere druge stvari, kot je recimo to, da nameravamo predlagati črtanje napredovanja o nazivu po samem zakonu in sicer brez predvidenih postopkov za napredovanje v primerih, ko je državni tožilec imenovan za nacionalnega predstavnika v uradu za evropsko pravosodno sodelovanje, Eurojust in podobne stvari. Skratka, končnih določil zakona ni, skratka še ni spisan. Spremembe zakona nastajajo in bodo šle v smeri krepitve vloge tožilstva in krepitve vloge tožilca, odpravljanje administrativnih ovir, odpravljanje nesmislov, skrajševanje postopkov, kar naj bi vse skupaj doprineslo k boljšemu delu tožilske organizacije. Hvala lepa.