Spremembe Zakona o dohodnini prinašajo olajšave za širši krog davčnih zavezancev

Uveljavitev predlaganih sprememb bi prinesla tudi poenostavljeno davčno poslovanje in pozitiven učinek v proračun. Poslanke in poslanci so v okviru 20. izredne seje Državnega zbora obravnavali tudi  predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Stališče poslanske skupine SDS glede omenjenega predloga zakona je na seji predstavil poslanka SDS Patricija Šulin.

PATRICIJA ŠULIN: Predsedujoča, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim v dvorani in tistim, ki nas spremljate preko televizijskih sprejemnikov.Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini predvideva nove rešitve na več področjih. In sicer, na področju ugotavljanja davčne osnove od dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z upoštevanjem normiranih odhodkov. Na področju odprave zmanjšanja določenih davčnih prihodkov, na področju dohodkov prostovoljcev, bonitet, investicijskih skladov, odsvojitve nepremičnin v postopkih razlastitve, dohodka iz dajanja premoženja v najem in dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Spremembe prihodkov iz naslova dohodnine bodo posredno vplivale tudi na spremembo odhodkov iz naslova socialnih transferjev. Tako bodo tisti, ki se jim bo davčno breme znižalo, lahko upravičeni do manj in nižjih socialnih transferjev, tisti pa, ki se jim bo davčna obremenitev povečala, bodo lahko upravičeni do več in višjih socialnih transferjev.S poenostavitvijo davčnega poslovanja podjetnikov z nadgradnjo obstoječega sistema normiranih odhodkov se želi doseči spodbujanje malega podjetništva, tako da bo sistem normiranih odhodkov dostopen širšemu krogu davčnih zavezancev. Davčni zavezanci, ki vstopajo v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah niso dolžni voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila, kar pomeni bistveno administrativno poenostavitev poslovanja. Po zdaj veljavnem zakonu so lahko v sistem normiranih odhodkov vstopili tisti zavezanci, katerih dohodki iz dejavnosti niso presegali 42.000 evrov v zadnjih zaporednih 12 mesecih in ki ne zaposlujejo delavcev.Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga danes obravnavamo, sledi nadgradnji obstoječega sistema in določa višji limit prihodkov iz opravljanja dejavnosti, ki je določen kot pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov, tako da morajo prihodki znašati 50.000 evrov in se jih ugotavlja po principu obračunane realizacije v davčnem letu pred tem davčnim letom. Odstotek normiranih odhodkov je z novim predlogom zakona določen absolutno višje. Tako je z zdajšnjih 25% dvignjen kar na 70% davčno priznanih prihodkov, zaradi česar bo sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov poslovno bolj sprejemljiv. Pomeni pa tudi administrativno razbremenitev davčnih zavezancev, ki opravljajo dejavnost. Predlog zakona uvaja tudi ceduralno obdavčitev dohodkov davčnih zavezancev, ki se odločijo za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz opravljanja dejavnosti z uporabo normiranih odhodkov, kar pomeni, da se bo davek, ki ga bodo davčni zavezanci izračunali in plačali, štel kot dokončen davek in se ne bo poračunaval na letni ravni v okviru izračunavanja letne dohodninske obveznosti. Dohodnina za davčno leto takih davčnih zavezancev pa se bo od davčne osnove izračunala po enotni 20% stopnji in, kot že povedano, se bo štela kot dokončen davek.Na področju koriščenja izgub iz preteklih davčnih obdobij, ki so jih zavezanci lahko uveljavili do višine davčne osnove, se sedaj določi omejevanje koriščenja teh izgub iz preteklih davčnih obdobij, in sicer na 50% osnove davčnega leta.S predlogom zakona se zasleduje tudi cilj spodbujanja družbeno koristnih aktivnosti posameznikov, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Tako so pri določitvi davčne osnove dohodkov prostovoljcev pod določenimi pogoji in do določenih višin določene oprostitve plačevanja dohodnine od nekaterih prejemkov, ki jih v skladu z Zakonom o prostovoljstvu prejemajo fizične osebe, ki opravljajo prostovoljska dela. Tako se v davčno osnovo ne vštevajo nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca, nadomestilo za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na opravljanje organiziranega prostovoljnega dela iz tujine v Slovenijo ali iz Slovenije v tujino na podlagi evropskega ali mednarodnega programa ali na podlagi dogovora s prostovoljsko organizacijo, nadalje nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izplača prostovoljcu za izjemne dosežke ter plačilo prostovoljske organizacije za nezgodno zavarovanje prostovoljca. Zakon prav tako določa oprostitev dohodnine od državnih nagrad in priznaj za izjemne dosežke na področju prostovoljstva ter nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, ki jih izplačujejo samoupravne lokalne skupnosti. Predlog zakona nadalje z določitvijo definicije nabavne vrednosti, ki je osnova za vrednotenje bonitet v obliki privatne uporabe službenih osebnih motornih vozil, zasleduje cilj odprave ugotavljanja neenakosti pri določanju vrednosti bonitet v primeru različnih načinov pridobitve motornega vozila. Tako zakon določa, da se ne glede na način pridobitve vozila, torej lastništvo finančni ali operativni najem vozila, nabavno vrednost vozila, ki je osnova za določanje višine bonitete delojemalca všteva davek na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah, ki ne dosegajo dohodek iz oddajanja premoženja v najem v okviru opravljene dejavnosti, se uvaja cedularna obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem, kar pomeni, da bodo ti dohodki obdavčeni po 25% davčni stopnji in se bo tako plačani davek štel kot dokončen davek. Pri določanju davčne osnove pa se bodo priznali normirani stroški v višini 10% ali pa dejanski stroški vzdrževanja premoženja na podlagi računov, ki jih plačuje lastnik premoženja, ki ga oddaja v najem. S takšno obdavčitvijo se zasleduje stimuliranje trga oddajanja  nepremičnin v najem s strani posameznikov, ki imajo neuporabljene nepremičnine. Posredno pa tudi spodbuja k prostovoljnemu napovedovanju teh dohodkov tiste davčne zavezance, ki do sedaj teh dohodkov niso napovedali. Prav tako je cilj tudi spodbujati najemodajalce, da od ponudnikov storitev povezanih z vzdrževanjem premoženja zahtevajo izdajo računa. Prav na vseh teh segmentih, ki sem jih sedaj povedala je na terenu veliko sive ekonomije. Predlog zakona tudi zamika rok, ki določa obveznost prehoda kmečkih gospodinjstev z več kot 7500 evrov skupnega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, s pavšalno obdavčitvijo na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov s 1.1.2013 kot je bilo prvotno mišljeno za eno leto naprej, torej s 1.1.2014. Kot že slišano danes tukaj se s tem zakonom znižuje tudi posredno olajšava, ki se prizna rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta do 26. leta starosti za dohodke za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice, pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave, ki je za letošnje leto 3228,45 evra, in sicer za polovico tega zneska. Prav tako se s tem zakonom predvideva odprava olajšave, ki se prizna rezidentu, to se pravi čezmejnemu delovnemu migrantu, ki od delodajalca, ki ni rezident naše države, prejme dohodek iz delovnega razmerja za zaposlitev opravljeno v tujini in se zaradi opravljanja dela v tujini dnevno ali najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo.Ti dohodki so obdavčeni tudi v državi, v kateri so doseženi, tako da pride res do dvojne obdavčitve, vendar se to odpravlja tako, da se dohodnina, odmerjena po slovenskih predpisih, zmanjša za to dohodnino, ki jo delovni emigrant plača v tej drugi državi, kar seveda pa dokaže na davčnem uradu z dokazilom o plačilu tega davka oziroma te dohodnine v drugi državi.Z uveljavitvijo tega zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnin se ocenjuje, da bodo vse te spremembe prinesle v proračun pozitiven učinek, kar v nekaj milijonih, prav tako se bo za naslednje leto, to se pravi za leto 2013/2014 ta prihodek še povečal, tudi zaradi vpliva zmanjšanja možnosti koriščenja davčnih izgub iz preteklih let.Zaradi vsega povedanega v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je ta zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.