Sprejetje zakona bo omogočilo nastanek konkurenčnega enotnega železniškega trga
petek, 5. 3. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.
DR. PETER VERLIČ: Spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavniki vlade, spoštovani poslanke in poslanci! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu, ki ga predlaga vlada, je posledica prenosa evropskega pravnega reda v slovenski železniški sistem. Gre za tehnično sicer zelo zahtevno besedilo, čeprav je namen zakona povsem enostaven. Z zakonom se želijo poenotiti tehnični standardi in načini pridobivanja dokumentacije za železniško infrastrukturo in vseh potrebnih dovoljenj za vse države članice Evropske unije, pod enakimi pogoji. Cilj zakona je torej doseči povezljivost ali s tujko interoperabilnost slovenskega železniškega sistema z železniškimi sistemi ostalih držav članic v enoten železniški sistem Evropske unije. Z drugimi besedami: vlaki bodo lahko vozili brez ustavljanja po vsej Evropi, tovorni vlak Slovenskih železnic bo torej z eno lokomotivo brez ustavljanja lahko vozil od Kopra do Hamburga, hitri francoski vlak TGV pa bo lahko npr. imel končno postajo namesto v Lyonu kar v Ljubljani. Sanje ali resničnost torej? Upajmo, da resničnost.
Vlada Janeza Janše je v prejšnjem mandatu sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, v kateri je kot pomembno prioriteto zapisala modernizacijo slovenske železniške infrastrukture v višini 8,8 milijarde evrov do leta 2023. Potem pa je prometni minister praktično vse prvo leto svojega mandata ugotavljal, da je prejšnja vlada pretiravala in da je potrebno manj denarja. Očitno pa je sedaj predsednik vlade Borut Pahor končno ugotovil, da bo res potrebno vložiti 9 milijard evrov, kar je javno povedal tu v državnem zboru ob predstavitvi deklaracije o delovanju Slovenije v Evropskih institucijah za naslednje leto in pol. Upam, da ga je prometni minister dr.Vlačič slišal, predvsem pa spoštovana predsednik vlade in prometni minister, upam, da bosta sedaj vsaj sposobna priznati, da je bila ocena investicijskih vlaganj v posodobitve železniške infrastrukture, ki jo je napravila prejšnja vlada, korektna. Seveda, v predvolilnem boju se je zagotovo slišalo dobro, da Janševa vlada ne zna izračunati investicijskih stroškov železniške infrastrukture in da je šlo za pretiravanje.
No, očitno pa je, da smo vas enkrat le uspeli prepričati. Predlagamo, da nam še kdaj prisluhnete.
Sprejetje zakona bo torej omogočilo nastanek konkurenčnega enotnega železniškega trga, upajmo tudi, da bo zaradi tega poenotenja prišlo tudi do večje konkurenčnosti na mednarodnem trgu ponudbe železniških storitev, proizvodov in opreme, kar naj bi v končnem znižalo tudi vrednost javnih naročil, tudi ko bo šlo za gradnjo novih prog tu v Sloveniji. Upajmo, da tudi in predvsem na škodo kakšnih lobijev, da se ne bi ponovile avtocestne zgodbe.
V PS SDS menimo, da bo zakon uporaben šele za nove železniške proge v Sloveniji, ki so zaenkrat šele v načrtovanju, zato menimo, da bi bilo bolje, da bi vlada namesto tega zakona raje pripravila nov zakon o interoperabilnosti slovenskega železniškega sistema. Posredno je na to dejstvo opozorila tudi zakonodajno pravna služba državnega zbora, ki ugotavlja, da je v teh spremembah spremenjenih več kot tretjina členov osnovnega zakona, kar bi z nomotehničnega vidika narekovalo pripravo novega zakona. Skrbi nas, da se je zaradi tega zmanjšala preglednost zakona, saj se nova pravila evropske interoperabilnosti mešajo z obstoječimi nacionalnimi predpisi za obstoječe proge, kar bo lahko privedlo do prevelikega administriranja in zavlačevanja postopkov pri izdajanju dovoljenj, kar se je v preteklosti že dogajalo. Spomnimo se samo nesrečnih zapornic v Prekmurju, ko so se soglasja za njihovo postavitev vlekla več let, čeprav je bila vsa oprema že na terenu.
PS je vložila tudi amandmaja k 4. in 14. členu zakona, s čimer želimo vsaj nekoliko izboljšati predlagani vladni tekst. V PS SDS zakonu sicer ne bomo nasprotovali, saj gre predvsem za prenos evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo.