Sprejeti ukrepi za rešitev finančne in gospodarske krizo so nezadostni

Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je finančnemu ministru dr. Francu Križaniču in gospodarskemu ministru dr. Mateju Lahovniku zastavil poslansko vprašanje v zvezi z do zdaj sprejetimi ukrepi za rešitev finančne in gospodarske krize. Vprašal ju je, če menita da so sprejeti ukrepi zadostni in kaj vlada načrtuje v prihodnje. Več o poslanskem vprašanju* spodaj:

MAG. ANDREJ VIZJAK:
V drugi polovici lanskega leta, natančneje v jeseni, se je Evropa, delno pa tudi Slovenija, soočila s posledicami svetovne finančne krize in takrat smo napovedovali, da če ne bo hitrih in odločnih ukrepov, se bo to hitro preselilo v gospodarski sektor, v realni sektor. Kasneje preraste to ponavadi v socialno krizo.

Že v času medvladja, ko je odhajajoča Vlada opravljala tekoče posle, smo pripravili nekaj ukrepov. Nekatere smo uskladili s prihajajočo Vlado, med drugim zakon o bančništvu in zakon o javnih financah.
Ti ukrepi so po moji oceni prijeli le delno.
Zakon o bančništvu je dosegel učinek. Ljudje so pustili denar v bankah in s tem niso poglabljali težav.
Zakon o javnih financah, katerega namen je bil spodbuditi delovanje medbančnega trga in finančnih inštitucij, pa žal ni dosegel učinka in so potrebni dodatni ukrepi.

Moje vprašanje ministru za finance je:
Ali ocenjuje, da so sprejeti ukrepi za delovanje medbančnega trga prijeli in katere ukrepe načrtuje, v kolikor ocenjuje, da le-ti niso prijeli? 

Opozicija je tu predlagala nekaj dodatnih predlogov za povečevanje likvidnosti podjetij, skrajševanje plačilnih rokov države, hitrejše vračilo preplačanega DDV-ja itd. Žal ti predlogi niso naleteli na odobravanje in potrditev.

Glede na dejstvo, da je Slovenija odprta ekonomija, se je kriza hitro prelevila oziroma prešla v gospodarsko krizo. Zato smo predlagali določene razvojne ukrepe, ki bi omogočali investiranje v raziskave, razvoj, tehnološko opremo. Tudi ti ukrepi so bili s strani pozicije zgolj delno upoštevani. So pa prišli na dan drugi ukrepi, ki so  bolj ali manj sanacijske narave – subvencioniranje polnega delovnega časa s pretirano oceno finančnih posledic. V zadnjem času smo priča sicer dobrodošlim, a všečnim ukrepom nekega varčevanja, ki pa nimajo resne ekonomske teže in ne bodo prinesli želenega učinka, če ne bodo ciljani na cel javni sektor. 

Sprašujem torej ministra za gospodarstvo:
Ali ocenjuje, da so sprejeti ukrepi, tudi tisti, ki jih je Vlada sprejela na zadnji seji, zadosti in če ne, katere načrtuje v prihodnje?

DR. FRANC KRIŽANIČ:
Najlepša hvala za dobro vprašanje. Lepo pozdravljeni v visokem zboru. Slovenija se je lotila finančne krize v bistvu na partnerski način, mi smo že prve ukrepe sprejeli na zakonu v obdobju, ko Vlade nismo imeli oziroma ko smo sicer imeli Vlado, ki je delala samo tekoče posle. Sprejeli smo jo v tej sestavi Državnega zbora, partnersko, in tudi decembrsko sejo, kjer so bili predstavljeni, prediskutirani ukrepi za odpravo posledic in prehod v nov razvojni cikel, smo zopet v bistvu potrdili na Državnem zboru. Enkrat kasneje smo razpravljali še, koliko je možnosti, koliko je javnofinančnih možnosti glede na omejitev pakta stabilnosti in rasti, 3% delež javnofinančnega primanjkljaja v bruto domačem produktu še na razpolago, da se razbremeni nekatere investitorje. In tu smo se pač potem omejili predvsem na mala in mikro podjetja, za katera ocenjujemo, da so se znašla še pod najtežjim udarom, da še najtežje pridobivajo kredite. Ukrepi imajo štiri dimenzije.

Prva je zagotovitev varnosti v finančnem sektorju, druga je sprostitev medbančnega trga, tretja je fiskalna spodbuda in četrta je razvojni preobrat oziroma doseganje lizbonskih ciljev. Prvi ukrep, preprečitev bančne panike, je bil v celoti izveden. Izveden je bil na partnerski ravni in si ga lahko, mislim, da vse politične opcije med seboj razdelijo. Drugi ukrep ima zakonsko vse osnove, da steče. Moram reči, da preprečitev tako imenovanega “credit cruncha” ali šoka na medbančnem trgu, medsebojnega posojanja, ki izvira iz nezaupanja, ni uspelo prebiti še nobeni državi, zlasti meddržavni trg ne steče. Pri nas je vezan na izdajo obveznic države Slovenije, ki je trenutno v teku. Če bo ta uspešna, računamo, da bodo potem tudi večje banke z državnimi garancijami lahko pridobile ustrezna sredstva, če ne, bo treba pač ukrepati na alternativne načine.

Pripravljenih imamo še več variant, tečejo hkrati, tako da v tem primeru bomo slej ko prej uspešni. Moram reči, da je za nas zelo pomembno, da smo stabilna država, malo zadolžena, da imamo nizek delež javnega dolga v bruto domačem produktu, celo zmanjšan v zadnjih letih, in da samo v območju evra in da smo tudi v stabilnem partnerstvu, ki je vezano na naše članstvo v Natu. V tem kontekstu vidim možnosti, da bomo ustrezna kreditna sredstva pridobili in da bomo z njimi lahko tudi učinkovito posegli v finančni sistem, ne bomo jih toliko namenili financiranju primanjkljaja, ampak bomo namenili razbitju tega “credit cruncha”, tega šoka, ki je nastal zaradi nezaupanja na medbančnem trgu. Fiskalni stimulus je v večji meri sprejela že prejšnja struktura parlamenta, to je bila cela vrsta zakonov, ki so predstavljali davčne olajšave, ali pa nekatere izboljšave, recimo, položaja otrok v vrtcih, dijaške prehrane in tako naprej, ki jih je tudi sedanja ekonomska politika obdržala. Medtem ko lizbonske cilje uvajamo z rebalansom proračuna. Ta bo prišle v parlamentarno razpravo predvidoma po seji Vlade 19. februarja. V tej lizbonski strategiji boste videli, da povečujemo sredstva, že prej nekoliko povečana sredstva še dodatno za 65 milijonov evrov pri Ministrstvo za visoko šolstvo in tehnološki razvoj, predvsem za spodbujanje tehnološkega razvoja, potem povečujemo sredstva za 71 milijonov pri Ministrstvu za gospodarstvo, predvsem za spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetjih, ne toliko investicij, deloma tudi investicij, ampak predvsem razvojne dejavnosti, uvajanje novih izdelkov.

Tisti …/Nerazumljivo./ kapital, ki je bil institucionalno vzpostavljen že pod prejšnjo ekonomsko politiko bomo sedaj napolnili s 30 milijoni evrov sredstev, tako da bo lahko začel spodbujanje nastajanje novih podjetij, kvalitetnih, visoko tehnoloških, dodatno omogočamo 30 milijonov evrov za nujne kulturne projekte na področju kulture, se pravi tudi na tem področju spodbujamo ustvarjalnost. Tisto, o čemer je bilo govora, za reševanje delovnih mest in izboljšanje socialnega položaja ljudi, ki so prizadeti pa bo terjalo dodatno dobrih 400 milijonov evrov. Se pravi, to bo prišlo v rebalans. Imeli boste možnost razprave, vendar vas opozarjam, da je stanje zelo napeto, ker vendarle moramo zadržati tri odstotni prag primanjkljaja v BDP. Investitorji na svetovnem trgu na to stabilnost javnih finance izjemno pazljivo gledajo. Najlepša hvala za vprašanje. 

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:Minister za gospodarstvo žal ni mogel odgovoriti, ker je čas potekel. 

*Magnetogram s seje DZ RS. Magnetogram ni lektoriran!