Sprejemanje zakonov zaradi implementacije sodbe Arbitražnega sodišča je brezpredmetno, saj Hrvaška sodbe ne priznava

Danijel Krivec (189)

Dokler hrvaška stran zavrača odločitev Arbitražnega sodišča, je kakršnokoli ukrepanje naše države v zvezi z implementacijo razsodbe Arbitražnega sodišča nepotrebno in verjetno celo škodljivo za Slovenijo.

Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju novembrske seje obravnavajo paket zakonov (zakon o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško, zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu in zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške), ki jih je pripravila vlada Mira Cerarja in s katerimi želi uveljaviti sodbo Arbitražnega sodišča. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Danijel Krivec in napovedal obstrukcijo.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav predstavnikom vlade. Lep pozdrav tudi vsem, ki spremljate sejo. Pred nami je prvi predlog zakona iz tako imenovanega četverčka, ki kot osnovo za sprejem teh zakonov predlagatelj navaja sodbo Arbitražnega sodišča. Predlog zakona o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško kot tudi ostali trije zakoni so v postopek vloženi po nujnem postopku. V utemeljitvi govori predlagatelj o tem, da je arbitražna razsodba dokončna in da je določila, kako poteka meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Ta zakon obravnavamo kot prvega, kar je tudi neka podlaga za ostale tri zakone, ki so tudi že v proceduri. Dejstvo, ki ga ne moremo zanikati, je, da Hrvaška te arbitražne razsodbe ne priznava. Tudi na razpravi na odboru je bilo veliko govora o tem, da se je veliko konzultiralo z različnimi pravniki, ki so nas na nek način napotovali na sprejem teh posebnih zakonov. Se pravi, da imamo ponovno pred seboj nek lex specialis, ki rešuje neko zadevo.

Če pogledamo, kako se je celotna arbitražna zadeva odvijala, lahko ugotovimo, da takih pravnih mnenj v preteklosti je bilo veliko, večinoma smo temu verjeli, na koncu pa dobili razsodbo, ki ni v našo korist. Naše mnenje je, da je razsodba Arbitražnega sodišča v škodo Republike Slovenije in tudi v nasprotju z vsemi do sedaj sklenjenimi dogovori z Republiko Hrvaško.

Predvsem pa je sprejemanje tega zakona brezpredmetno, saj sosednja Hrvaška ne priznava odločitve arbitražnega sodišča. Dokler hrvaška stran zavrača odločitev Arbitražnega sodišča oziroma ne pokaže niti pripravljenosti, da bo spoštovala odločitev Arbitražnega sodišča in začela z izvajanjem tretjega odstavka 7. člena arbitražnega sporazuma, je kakršnokoli ukrepanje naše države v zvezi z implementacijo razsodbe Arbitražnega sodišča nepotrebno in verjetno celo škodljivo za Slovenijo.

Zakon predvideva celo izbris parcel in stavb, ki bodo prešle iz državnega ozemlja Republike Slovenije, kar pomeni, da se že v naprej odpovedujemo določenemu delu ozemlja Republike Slovenije. Dosedanje stališče Republike Hrvaške jasno kaže, da se ne bo odpovedala ozemlju, ki naj bi po razsodbi Arbitražnega sodišča prišlo v državno ozemlje Republike Slovenije.

Dejstvo je, da je meja na nek način dokončno urejena šele takrat, ko se mejaša strinjata s potekom meje, zato je zelo vprašljivo eno stransko urejanje meje v praksi. Prejudiciranje poteka meje oziroma vnaprejšnja odpoved slovenskega ozemlja v prid sosednje države pa je v škodo naše države, ki je verjetno ne bo mogoče popraviti.

Potem se pojavlja tudi veliko drugih vprašanj, recimo, na primer uveljavljanje pravice do subvencije tistih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki bodo v skladu z razsodbo Arbitražnega sodišča prešle v državno ozemlje Republike Hrvaške. Dejstvo je, kar je tudi predsednik odbora navedel, da tudi Komisija Državnega sveta ne podpira sprejema tega zakona.

Dejstvo je, da smo v naši poslanski skupini temu reševanju z arbitražnim sporazumom že v preteklosti nasprotovali. Dejstvo je, da je rešitev o arbitražnem sporazumu slabša, kot so jo napovedali in pričakovali tudi tisti goreči zagovorniki arbitražnega sporazuma. Končna rešitev, ki jo imamo pred seboj v Arbitražnem sporazumu, je precej slabša od sporazuma Drnovšek–Račan.

Dejstvo je, da gre ponovno za sprejemanje enostranskih korakov, za katere se vlada izgovarja na pravne ekspertize in analize, ki naj bi potrjevale, vendar ponovno nimamo nikjer zagotovila, da nam bo to koristilo. Še več, ponovno delamo enostranske korake, ki nam v nadaljevanju lahko škodijo.

Zato v poslanski skupini SDS ne bomo sodelovali pri obravnavi in tudi ne pri sprejemanju tega zakona. Enako pa napovedujem, da ne bomo sodelovali pri obravnavi in sprejemanju tudi ostalih treh zakonov v tem paketu po nujnem postopku, pri predlogu zakona o spremembah zakona o zemljiški knjigi, predlog zakona o spremembah zakona o morskem ribištvu, pri predlogu zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Zato za vse štiri zakone, ki so vloženi po nujnem postopku, napovedujem, da v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo sodelovali in bomo pri teh zakonih napovedali obstrukcijo.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ IDEJO ZA BOLJŠO SLOVENIJO
Imate kakšno vprašanje ali dober predlog za naš program?

Preverite, vprašajte, predlagajte.