Sporno kadrovanje odhajajočega pravosodnega ministra
torek, 24. 1. 2012Dr. Vinko Gorenak o javnem pozivu predsedniku vlade za zaustavitev postopkov glede spornega kadrovanja pravosodnega ministra v tožilstvu. Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci spregovoril o javnem pozivu za zaustavitev postopkov spornih kadrovanj, ki jih minister Zalar počne te dni in ki ga je naslovil na predsednika vlade, pri čemer je poudaril kadrovanje na mesto vodje Specializiranega državnega tožilstva in na mesto generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. “Menim, da lahko le predsednik vlade zaustavi ministra Zalarja pri nekaterih nezakonitih oziroma najmanj spornih imenovanjih, ki jih počne te dni,” je dejal dr. Gorenak.
Spomnil je na Zakon o državnem tožilstvu, ki ga je Državni zbor obravnaval v sredini preteklega leta in ki je predvidel, da enajst tožilstev obdrži iste vodje z istimi nalogami, dvanajsto tožilstvo, ki se je do takrat imenovalo Specializirana skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala, pa se je preimenovalo v Specializirano tožilstvo. “Edino to tožilstvo je bilo tisto, za katerega se je predvidelo, da bo za na čelo tega tožilstva potrebna ponovna prijava,” je dejal dr. Gorenak in ob tem dodal, da je že ob sprejemanju tega zakona opozarjal, da gre očitno izključno za to, da se želi minister s tega delovnega mesta rešiti gospe Blanke Žgajnar, kar pa je pravosodni minister Aleš Zalar sicer zanikal. Dr. Gorenak je tudi spomnil, da so bili roki za sprejem podzakonskih predpisov, predvideni za izvajanje vseh teh kadrovskih postopkov, sredi lanskega julija še šestmesečni. “Ko pa smo prišli na tretjo obravnavo zakona, to je bilo takrat, ko je vlada že opravljala tekoče posle, minister Zalar je vedel, da se mu čas izteka in je na hitro, v prehodnih določbah spremenil v trimesečni rok,” je pojasnil dr. Gorenak. V nadaljevanju je izpostavil, da so nedavno stekli postopki za imenovanje vodje specializiranega tožilstva, pri čemer sta se na razpis prijavila Blanka Žagajnar in Harij Furlan. “Postopki bodo zaključeni v naslednjih dneh, odvisno od zasedanja Državno-tožilskega sveta. Seveda ob sodelovanju z ministrom Zalarjem in g. Fišerjem, je prišlo do tega, da so gospe Žgajnarjevi odrekli vodenje tega tožilstva in očitno bo po soglasju ministra in Vrhovnega državnega tožilca na to mesto imenovan g. Furlan, “je dejal dr. Gorenak in ob tem tudi izpostavil, da nima nič proti g. Furlanu, da pa je treba opozoriti, da je to tožilstvo že vodil, in da je sredi postopka Čista lopata to skupino tožilcev zapustil. Po mnenju dr. Gorenaka bo pravosodni minister Zalar, ki opravlja tekoče naloge, svojo odločitev najverjetneje utemeljeval s tem, da je za imenovanje predviden zakonski rok. Dr. Gorenak je pojasnil, da gre za inštrukcijski zakonski rok, ki nima nobenih posledic, tako kot jih ni imel pri sodiščih. “Tudi tam direktorjev sodišč ni imenoval pravočasno, pa se ni zgodilo nič, v tem primeru pa izjemno hiti, ker želi tja postaviti svojega človeka. Po naši oceni minister to počne nezakonito, saj to ne sodi med tekoče posle,” je dejal poslanec SDS.
Dr. Gorenak je ob tem opozoril tudi na dogajanje leta 2008, ko je takratni direktor policije g. Romšek odšel v pokoj in je takratni notranji minister Dragutin Mate, ki je opravljal tekoče posle, objavil javni razpis za novega direktorja policije, vendar ni opravil izbora, ampak je gospe Katarini Kresal ob primopredaji poslov izročil mapo z vsemi prijavami, tako da je bilo njej omogočeno nadaljnje kadrovanje. “Tokrat se dogaja drugače, minister Zalar se na nezakonit način poslužuje položaja opravljanja tekočih poslov, zato kadruje po svoji volji, ” je poudaril dr. Gorenak.
Nadalje je opozoril še na to, da je do Zakona o državnem tožilstvu obstajalo delovno mesto “generalni sekretar Vrhovnega državnega tožilstva,” ki je bilo uradniško delovno mesto. Soavtor Zakona o državnem tožilstvu, državni sekretar g. Škrlec, pa je v zakonu spisal novo delovno mesto, in sicer “generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva”. “In kdo bo postal generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva, kot pravi zakon? Postopki tečejo za gospoda Škrleca,” je pojasnil dr. Gorenak. Po njegovih besedah si je torej trenutni državni sekretar na pravosodnem ministrstvu v zakon zapisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu. Ob tem je dr. Gorenak spomnil tudi na zgodbo nekdanjega državnega sekretarja Roberta Marolta, ki je po končanem mandatu postal eden od 60 pravobranilcev. “Šel je na operativno izvršilno funkcijo, gospod Škrlec pa si je v zakonu ustvaril delovno mesto in nato se spelje postopek, da zasede to delovno mesto. To ni korektno in ni pošteno, to je nezakonito in to ne sodi med tekoče posle,” je dejal dr. Gorenak. Po njegovih besedah se je prav zato, ker gospod Zalar ne upošteva nič, odločil, da pozove predsednika vlade, da tovrstna neprimerna in nezakonita kadrovanja ustavi.
V priponki se nahaja javni poziv predsedniku vlade.
Spomnil je na Zakon o državnem tožilstvu, ki ga je Državni zbor obravnaval v sredini preteklega leta in ki je predvidel, da enajst tožilstev obdrži iste vodje z istimi nalogami, dvanajsto tožilstvo, ki se je do takrat imenovalo Specializirana skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala, pa se je preimenovalo v Specializirano tožilstvo. “Edino to tožilstvo je bilo tisto, za katerega se je predvidelo, da bo za na čelo tega tožilstva potrebna ponovna prijava,” je dejal dr. Gorenak in ob tem dodal, da je že ob sprejemanju tega zakona opozarjal, da gre očitno izključno za to, da se želi minister s tega delovnega mesta rešiti gospe Blanke Žgajnar, kar pa je pravosodni minister Aleš Zalar sicer zanikal. Dr. Gorenak je tudi spomnil, da so bili roki za sprejem podzakonskih predpisov, predvideni za izvajanje vseh teh kadrovskih postopkov, sredi lanskega julija še šestmesečni. “Ko pa smo prišli na tretjo obravnavo zakona, to je bilo takrat, ko je vlada že opravljala tekoče posle, minister Zalar je vedel, da se mu čas izteka in je na hitro, v prehodnih določbah spremenil v trimesečni rok,” je pojasnil dr. Gorenak. V nadaljevanju je izpostavil, da so nedavno stekli postopki za imenovanje vodje specializiranega tožilstva, pri čemer sta se na razpis prijavila Blanka Žagajnar in Harij Furlan. “Postopki bodo zaključeni v naslednjih dneh, odvisno od zasedanja Državno-tožilskega sveta. Seveda ob sodelovanju z ministrom Zalarjem in g. Fišerjem, je prišlo do tega, da so gospe Žgajnarjevi odrekli vodenje tega tožilstva in očitno bo po soglasju ministra in Vrhovnega državnega tožilca na to mesto imenovan g. Furlan, “je dejal dr. Gorenak in ob tem tudi izpostavil, da nima nič proti g. Furlanu, da pa je treba opozoriti, da je to tožilstvo že vodil, in da je sredi postopka Čista lopata to skupino tožilcev zapustil. Po mnenju dr. Gorenaka bo pravosodni minister Zalar, ki opravlja tekoče naloge, svojo odločitev najverjetneje utemeljeval s tem, da je za imenovanje predviden zakonski rok. Dr. Gorenak je pojasnil, da gre za inštrukcijski zakonski rok, ki nima nobenih posledic, tako kot jih ni imel pri sodiščih. “Tudi tam direktorjev sodišč ni imenoval pravočasno, pa se ni zgodilo nič, v tem primeru pa izjemno hiti, ker želi tja postaviti svojega človeka. Po naši oceni minister to počne nezakonito, saj to ne sodi med tekoče posle,” je dejal poslanec SDS.
Dr. Gorenak je ob tem opozoril tudi na dogajanje leta 2008, ko je takratni direktor policije g. Romšek odšel v pokoj in je takratni notranji minister Dragutin Mate, ki je opravljal tekoče posle, objavil javni razpis za novega direktorja policije, vendar ni opravil izbora, ampak je gospe Katarini Kresal ob primopredaji poslov izročil mapo z vsemi prijavami, tako da je bilo njej omogočeno nadaljnje kadrovanje. “Tokrat se dogaja drugače, minister Zalar se na nezakonit način poslužuje položaja opravljanja tekočih poslov, zato kadruje po svoji volji, ” je poudaril dr. Gorenak.
Nadalje je opozoril še na to, da je do Zakona o državnem tožilstvu obstajalo delovno mesto “generalni sekretar Vrhovnega državnega tožilstva,” ki je bilo uradniško delovno mesto. Soavtor Zakona o državnem tožilstvu, državni sekretar g. Škrlec, pa je v zakonu spisal novo delovno mesto, in sicer “generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva”. “In kdo bo postal generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva, kot pravi zakon? Postopki tečejo za gospoda Škrleca,” je pojasnil dr. Gorenak. Po njegovih besedah si je torej trenutni državni sekretar na pravosodnem ministrstvu v zakon zapisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu. Ob tem je dr. Gorenak spomnil tudi na zgodbo nekdanjega državnega sekretarja Roberta Marolta, ki je po končanem mandatu postal eden od 60 pravobranilcev. “Šel je na operativno izvršilno funkcijo, gospod Škrlec pa si je v zakonu ustvaril delovno mesto in nato se spelje postopek, da zasede to delovno mesto. To ni korektno in ni pošteno, to je nezakonito in to ne sodi med tekoče posle,” je dejal dr. Gorenak. Po njegovih besedah se je prav zato, ker gospod Zalar ne upošteva nič, odločil, da pozove predsednika vlade, da tovrstna neprimerna in nezakonita kadrovanja ustavi.
V priponki se nahaja javni poziv predsedniku vlade.