Sporno imenovanje ruskega veleposlanika z vidika kršenja človekovih pravic
sreda, 21. 10. 2009Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, je leta 2006 podala ostre besede glede kršenja človekovih pravic v severnem Kavkazu, natančneje v Čečeniji. Navaja, da ljudje že desetletje živijo v stalnem strahu, prihajalo je do umorov, prisilnih izginotij, ugrabitev, mučenj in samovoljnih pridržanj. Skratka šlo je za najhujše oblike poseganja v človekovo telo in dostojanstvo, ter s tem do kršenja človekovih pravic v svojem elementarnem, osnovnem bistvu, ter do kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Obenem parlamentarna skupščina Sveta Evrope z razočaranjem ugotavlja, da kljub pogumnim ljudem, ki so razkrili kršitve prava in človekovih pravic, do obsodbe odgovornih na sodišču, zaradi pokola nedolžnih čečenskih civilistov, še vedno ni prišlo. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice ima težko nalogo, saj se nanj obračajo zgolj posamezniki, da so jim sistematično kršene človekove pravice, medtem ko bi za rešitev tako težkega vprašanja, bila potrebna pogumna odločitev držav članic, da vložijo skupno pritožbo na mednarodno sodišče.
Nedotakljivost človeškega življenja je najvišja občečloveška vrednota in kot taka ne sme biti zlorabljena, pohabljena ali uničena za višje cilje in sebične interese posameznikov, politike in države. Nikoli in nikdar. Oblast, ki udejanja množični poboj, ki je nič drugega kot kolektivno uničevanje posameznikov, ki niso vključeni v neposredni oboroženi spopad (kot je množični poboj definiral Jacques Semelin), je uničevalna oblast s točno določenim namenom in ciljem.
Vsaka država, ki priznava in deluje v smeri spoštovanja in varovanja človekovih pravic, ter prava, tako nacionalnega, kot Evropskega, ki prisega na konvencije in deklaracije Sveta Evrope, ki upošteva nasvete Evropskega sodišča za človekove pravice, ter spoštuje človekovo življenje, kot najvišjo vrednoto, si ne more dovoliti, da v takšni državi postane veleposlanik človek, ki vse te postulate dosledno krši, zavrača in jih ne priznava.
Namen sklica te seje je:
– odkrito spregovoriti o občutljivem vprašanju imenovanja Dokuja Zurgajeva na mesto veleposlanika, iz že navedenih razlogov (kršitev vseh pravnih, moralno etičnih norm in človekovih pravic).
– Jasno slišati odločitev najvišjih predstavnikov države, ali bodo potrdili skrajno sporno imenovanje.
Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predlagam, da v zvezi z imenovanjem Doku Zavgajeva za veleposlanika Rusije v Sloveniji opravi širšo razpravo in sprejme naslednje sklepe:
1. Komisija Državnega zbora RS za peticije ter za človekove pravice se je seznanila z informacijo o imenovanju Doku Zavgajeva kot veleposlanika Rusije v Sloveniji.
2. Komisija Državnega zbora RS za peticije ter za človekove pravice ostro obsoja in nasprotuje imenovanju Doku Zavgajeva za veleposlanika Rusije v Sloveniji ter podpira imenovanje veleposlanikov, ki imajo visoke moralne, etične in demokratične vrednote.
3. Komisija Državnega zbora RS za peticije ter za človekove pravice zahteva od Vlade RS, da se opredeli in jasno pove, ali bo dala soglasje k imenovanju Doku Zavgajeva kot veleposlanika Rusije v Sloveniji.
Eva Irgl, predsednica
