Sporna državna finaciranja tajkunskih kreditov in propadlih naložb
torek, 19. 5. 2009Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovor ministra.
Magnetogram ni lektoriran.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Najprej imam težavo, ker enega izmed ministrov kateremu zastavljam vprašanje ni in se tudi ni opravičil. Tako, da to je razmeroma nenavadno, vendar kakorkoli.
Kreditne aktivnosti slovenskih bank so še kako pomembne za učinkovit spopad s krizo, torej, da podjetja lažje delajo, lažje izvajajo svoje naložbene in siceršnje aktivnosti. Tako imenovani kreditni krč, ko podjetja ne morejo dobiti posojil, sploh pa ne morejo dobiti ugodnih posojil v Sloveniji ni premagan. Prej smo slišali ministra za finance, da pravzaprav še ni zaživelo izdajanje poroštev bankam za najemanje medbančnih posojil s katerimi bi lahko zagotavljale svež kapital za to kreditiranje. Nekaj malega je aktivnosti preko Slovenske izvozne družbe in teh parabančnih institucij. Se pravi, in sem prepričan, da brez aktivnosti komercialnih bank na tem področju ne bo veliko.
Torej, moram reči, da pri tem spopadanju s to poglednimi ukrepi je Vlada razmeroma neučinkovita. Še več, zadnje čase zasledujemo tudi poskuse, da se tudi te tako imenovane slabe naložbe bank na nek način sanirajo preko pleč davkoplačevalcev. Ene izmed teh slabih naložb, so tudi tako imenovana tajkunska posojila. To so posojila, tako fizičnim, kot pravnim osebam za namene managerskih odkupov in zdaj se je tudi del teh posojil slovenskih bank znašel med tveganimi naložbami in posledično seveda morajo banke na nek način del tega prevaliti tudi na pleča davkoplačevalcev.
Zato ministra za finance sprašujem:
Ali drži, da boste za vsako ceno vztrajali, da se reprogramiranje tako imenovanih tajkunskih posojil financira tudi s poroštvi države?
Namreč, zasledili smo, tako v Zakonu o jamstveni shemi, kot Zakonu o javnih financah je moč zaslediti, da so reprogrami teh posojil možni in ne samo možni – da do njih kaj hitro pride, saj naj bi jih odobril nadzorni svet po predhodnih analizah.
Drugo pa sprašujem tudi ministra pristojnega za razvoj:
Ali je on konkretno, osebno, sodeloval pri dejstvu da ima Banka Slovenije v svojem portfelju tudi dve obveznosti Leman Brothersa v skupni nominalni vrednosti 38 milijonov evrov.
Sprašujem: Kdo in kako je prišlo do teh obveznic? Kdo je odgovoren za njihov nakup? Kdo bo to škodljivo odločitev, kajti vemo, da je to propadla naložba, plačal? In: Kdo bo odgovarjal za to?
DR. FRANC KRIŽANIČ: Najlepša hvala. Jaz lahko odgovorim na prvo vprašanje. Odgovora na podvprašanje v zvezi z Leman Brothersem ne poznam.
Slovenija je prišla v finančno in gospodarsko krizo v sorazmerno dobri kondiciji z nekaterimi velikimi pomanjkljivostmi. Ena od pomembnih pomanjkljivosti ali šibkosti, s katero smo se srečali je bila velika izpostavljenost slovenskih poslovnih bank medbančnemu trgu. Se pravi, bistveno in to je v zadnjih štirih letih pred nastopom te vlade, so se banke zadolžile na mednarodnem bančnem trgu in posodile precej več denarja kot so ga zbrale z depoziti. Na ta način so postale ranljive in ta ranljivost je bila tako velika, šlo je za več milijard evrov, da je postalo pod vprašanjem tudi stabilnost delovanje slovenskega finančnega sistema. Tudi problematičen je bil plasma v zadnjih štirih letih teh kreditov. Večina teh kreditov je bilo namreč plasiranih za menedžerske odkupe oziroma tako imenovane tajkunske odkupe podjetij, bodisi slovenskih državljanov, pa tudi nekaterih tujih državljanov za nekatere velike nakupe. To je poslabšalo odpornost našega sistema pred stresom. Mi smo to analizirali že v prejšnjem obdobju v drugih funkcijah, ko sem bil še v strateškem svetu, kot eno od velikih tveganj. To tveganje se je potem uresničilo. Lotili smo se ga na več načinov, kot sem omenil. Prvi način je bil s kratkoročnim izdajanjem zakladnih menic in ustreznim pridobivanjem sredstev evropske centralne banke za zagotavljanje zadostne likvidnosti finančnega sistema. Potem s prebojem ledu na mednarodnem finančnem trgu z izdajo dveh državnih obveznic. In sedaj teče tretji krog, to je pa izdaja obveznic največje banke in izdaja obveznic Slovenske izvozne razvojne družbe. Pri tem smo zagotovili, da je kreditna aktivnost rasla. Struktura te kreditne aktivnosti, se pravi, zlasti financiranje malih in srednjih podjetij, pa financiranje prebivalstva in pa ročnost pa nista bili ugodni, tako da sedaj gremo z garantno shemo od bank do gospodarstva, jutri jo predstavljamo v končni verziji še v Bruslju. Upamo, da bomo dobili odobritev na Direktoratu za konkurenčnost in da bomo lahko konec tedna že s prvo aukcijo krenili oziroma bo Slovenska izvozna razvojna družba s to aukcijo krenila in potem se bo tudi ročnost te kreditne aktivnosti izboljšala.
Da bi podprli na pasivni strni ta projekt, bomo pred ta visoki zbor poslali predlog sprememb zakona o javnih financah, v katerem bomo tudi omogočili, da se bo en del plasmajev zakladnice oziroma javnih financ v bančni sistem podaljšan do treh let. Več o tem, ko bo pač prišlo na dnevni red.
Kar se tiče tajkunskih posojil. Je sedaj zakonska regulativa takšna, da ne samo, da ta sredstva, ki se pridobijo po sami naravi iz državne pomoči oziroma iz akcij države, ampak tudi vsa ostala sredstva v inštitucijah, ki so deležna te pomoči se ne smejo dodeljevati niti za podaljševanje, niti za odobravanje novih tajkunskih posojil, direktno za menedžerske odkupe ali z njimi povezanih oseb. Mi pričakujemo, da bo to zaleglo. Ker pa je obseg tako velik, gre za več milijard evrov teh posojil, to je bil pač postopek, ki je ušel izpod nadzora. Ne nam, ampak našim cenjenim predhodnikom. Bomo enostavno prisiljeni organizirati posebne aktivnosti pri odkupu in počasni prodaji teh deležev naprej, da ne bi prišlo do večjega zloma na borzi. Tudi to se izvaja. Hvala lepa.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani minister za finance je ravno tako odgovoril, kot da je prejšnji predsednik Vlade ali pa prejšnja Vlada upravljala s slovenskimi bankami. Vemo pa, da je bil na čelu do nedavnega na čelu Nove ljubljanske banke, torej skozi cel mandat prejšnje vlade gospod Marijan Kramer tesen sodelavec voditeljev in tudi odgovornih predsednikov vlad Liberalne demokracije in je bila to za njega tudi nagrada. Torej vsa ta tako imenovana tajkunska posojila so bila odobrena s strani uprave. Tudi mimo odločitev nadzornega sveta. Kajti nadzorni svet vsake banke pride takšna odločitev samo nad določenim pragom in tudi odgovor, da je nekaj milijard, kot je bilo zaslediti, diametralno odstopa od poročila Banke Slovenije, ki pravi, da je tega 753 milijonov evrov in zato me zanima spoštovani minister, od kod vam ti podatki in prosim bodite konkretni katerim domačim pravnim in fizičnim oziroma tujim pravnim in fizičnim osebam so bile takšne stvari dodeljene. Kajti to nas zelo zanima. Kajti Banka Slovenje očitno s tem ne razpolaga. Tudi čudim me odgovor, da nič ne veste o tem, da je v portfelju Banke Slovenije, da sodita tam tudi dve obveznici izdajatelja Leman Brothers holdings v skupni nominalni višini 38 milijonov evrov. Tudi to so uradni podatki Banke Slovenije, ki jih imamo poslanci, Vlada pa ne.
To je pravzaprav zelo sprejemljivo pri spopadanju vas s temi in verjetno izhaja to iz časov, ko je bil na čelu te Banke Slovenije gospod Gaspari, sedanji minister. In sedaj so tukaj jasno in več kot očitno razvidne tudi osebne odgovornosti posameznikov. Teh osemintrideset milijonov evrov bo nekdo moral poravnati in zato sprašujem kdo.
In še enkrat ali boste vztrajal gospod finančni minister na te, da ne bo moč uporabljati sredstev bank in javnih poroštev oziroma poroštev države tudi za reprogram tajkunskih posojil v prihodnje?
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala za dobro vprašanje. Če začnem od zadaj seveda tudi vem za to, da je del plasmajev centralne banke šel v toksične kredite. Na kakšen način so bili odobravani in kakšna je odgovornost posameznikov, to pa mi ni znano.
Kar se tiče zadnjega dela, jaz bom seveda vztrajal in ministrstvo, na tem, da se kakršna koli državna pomoč ne bo plasirala za, makroekonomsko vzeto, nepotrebne kredite za odkupe podjetij. Ta ukrep smo razširili tudi, kot rečeno na ta način, da ne samo tista sredstva, ki se pridobijo na ta način ampak sploh inštitucija, ki bo deležna te pomoči se s tem ne bo več mogla plačevati tako da jaz mislim, da bo ta projekt uspešno stekel.
Problem, ki sem ga navedel v takšnem obsegu je naveden v zadnjih informacijah Banke Slovenije, ko smo gledali oziroma iluziral kakšen učinek bo imel ta ukrep zaostrenega pristopa k tako imenovanim tajkunskim kreditom oziroma kreditom za notranji odkup podjetij. Takrat je banka dala določeno serijo, ki kaže na zelo velike zneske z zapadlostjo do leta 2012 v skupnem znesku preko prsta ocenjeno okoli pet milijard evrov. Kako je takšen znesek nastal, zakaj je postal ta projekt tako velik? Prvič zaradi dostopnosti kapitala in drugič zaradi projekta umika države z gospodarstva kjer so se cel deleži v paketih ponujali in so potem uprave začele organizirati odkupe in seveda so pa odkupovali tako, da so predvsem skrbeli za povečanje lastnega premoženja, to je očitno če ne bi za vse lastnike poskušali spremeniti strukturo financiranja v večji meri, najprej v dolžniški kapital potem pa nazaj do lastniškega vendar za tiste lastnike, ki želijo v podjetju ostati. To v tej smeri ni šlo, šlo je v smeri, da so ožje skupine začele pridobivati večje deleže, nekje jim je uspelo drugje so pa zašli v težave. Hvala.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, seveda. Jaz bi predlagal, da se o tem opravi tudi širša diskusija v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Zakaj? Zaradi tega, ker me minister za finance v svojem nastopu ni prepričal. Čisto preprosto sem ga spraševal, ali bo vztrajal in ali bo Ministrstvo za finance vztrajalo, da se onemogoči reprograme teh takoimenovanih tajkunskih posojil s poroštvom države oziroma tudi preko bank v večinski državni lasti. Ni odgovoril ja. Ni odgovoril tudi ne. Pričakoval sem jasen odgovor, da tega ne bomo dopustili. Namreč, deklarativno se vlada sedanja, vsaj tako je slišati, zavzema za pravzaprav preprečitev nadaljevanja te zgodbe, ki se je izkazala za negativno. Tudi sam to podpiram. Vendar ko smo prejšnji teden dobili na mizo novelo zakona oziroma spremembo zakona o jamstveni shemi smo notri videli določilo, da je možen reprogram tajkunskih posojil pod določenimi pogoji. In potem je k sreči prišlo do sprejetja amandmaja Slovenske demokratske stranke, da se je to vrglo ven. Minister je bil vidno nejevolen in pričakujem, da bo ta rešitev prišla skozi koalicijski amandma nazaj v zakonski tekst. Zato me je zanimalo stališče ministra do tega vprašanja in ni bil jasen. Tudi napovedane spremembe zakona o javnih financah gredo v to smer, da se ista določba omogoči. Torej, da se omogoči tem tako imenovanim tajkunom da zgodbo izpeljejo kljub krizi naprej. Sami so šli v tveganja in banke so šle same v tveganja, ko so se teh poslov lotili. Računali so, da bo nenehna rast, da bodo to zlahka sfinancirali skozi cash flow podjetij, pa so se ušteli. In ne vidim razloga zakaj bi jim sedaj država asistirala in pomagala rešiti njihov problem. Ne vidim razloga. In zato menim, da bi bilo prav, da se to tudi ne zgodi. In čisto preprosto je bilo to moje vprašanje, na katerega žal ni bilo jasnega odgovora.
Tudi ta ignoranca, da sem naslovil vprašanje tudi na ministra, pristojnega za razvoj, ki se niti opravičil, niti ga tu med nami ni, da bi mi odgovoril, je več kot, bi rekel, očiten znak odnosa Vlade do teh problemov. Kajti, tudi moj poslanski kolega Jože Tanko je spraševal predsednika Vlade o toksičnih naložbah Banke Slovenije. Delali so se nevedne vsi in potem so dobili dopis Banke Slovenije, da seveda razpolaga s takšnimi toksičnimi naložbami v višini 38 milijonov evrov.
In mene zanima, kdo je odgovoren za to, da bodo to davkoplačevalci plačali v Sloveniji?