Naj nas neomajna volja Franceta Tomšiča vodi skozi današnje težke trenutke.
Danes, 25. 3. 2020, mineva 10 let, odkar je iz naše bližine odšel France Tomšič, ki je tlakoval pot demokracije in delavskega gibanja v Sloveniji.
France Tomšič se je rodil leta 1937 v Šmarci pri Kamniku, in sicer kot četrti otrok v družini s šestimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v Šmarci, nižjo gimnazijo v Kamniku in industrijsko šolo v Kranju. Izobraževanje je nadaljeval na srednji tehnični šoli v Ljubljani in ga leta 1963 z diplomo na Strojni fakulteti v Ljubljani tudi zaključil.
Po končanem študiju se je France Tomšič zaposlil na Inštitutu Jurija Vege, kjer je bil zaposlen do leta 1966, s prekinitvijo za čas služenja vojaškega roka. Leta 1966 ga je poklicna pot za 10 let vodila v Nemčijo, kjer je delal v razvojnem biroju za geofiziko Askanija v zahodnem Berlinu. Kot je sam v nekem intervjuju povedal, je imel v tem času priložnost spoznati kapitalistični sistem s človeškim obrazom, v katerem je bilo poskrbljeno za šolstvo, zdravstvo in podobne dobrine.
V času bivanja v Nemčiji je France Tomšič simpatiziral s SPD, vendar se v stranko nikoli ni vključil, saj ni bil pripravljen sprejeti nemškega državljanstva. Leta 1976 ga je pot pripeljala nazaj v Slovenijo, kjer se je zaposlil v razvojnem inštitutu IRRP v Litostroju. Na podlagi izkušenj iz tujine je kmalu pričel spoznavati, kako je samoupravni socializem nekaj zlaganega, saj je lahko delavec na zborih delavcev povedal, kaj ga moti, nikoli pa o tem ni mogel odločati, saj so se odločitve sprejemale v ozkih partijskih krogih.
France Tomšič je v Litostroju postal predsednik sindikata Inštituta za razvoj, raziskovanje in projektiranje. V tem času je pričel z demokratičnimi vzgibi tudi v domačem Kamniku, ko se je leta 1986 odločno uprl takratni oblasti, ki je želela razlastiti levi breg reke Kamniške Bistrice, s čimer bi okoli 1000 lastnikom odvzeli lastne parcele. Že v tistem času je France Tomšič pričel z dejanji, ki so vodila v kasnejšo demokratizacijo Slovenije, saj je s predstavniki civilne iniciative nepovabljen želel prisostvovati na seji zbora krajevnih skupnosti.
Omenjeno politično udejstvovanje je France Tomšič nadgradil 9. decembra 1987, ko je v Litostroju prišlo do prve politične stavke v Jugoslaviji. Do tega prelomnega dogodka se je lahko govorilo namreč samo o »prekinitvah dela«, tistega dne pa se je prvič pojavila beseda stavka. Ko se je stavka iz tovarne Litostroj preselila pred takratno skupščino in kasneje v Cankarjev dom, je nadzor nad dogajanjem prevzel ravno France Tomšič. V Cankarjevem domu je bil namreč ustanovljen prvi povojni nerežimski sindikat in »nastavljeni« okvirji za nastanek nepartijske opozicijske stranke.
Pluralizacijo in demokratizacijo je France Tomšič nadaljeval tudi po 9. decembru 1987, ko je bil ustanovljen stavkovni odbor, ki je pričel pripravljati načrt za generalno stavko v tovarni Litostroj. 15. decembra leta 1987 je bil postavljen še en pomemben mejnik v slovenski zgodovini, saj je France Tomšič s somišljeniki takrat ustanovil iniciativni odbor kasnejše Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), predhodnice današnje SDS. 16. februarja 1989 je SDZS na ustanovnem kongresu v Cankarjevem domu tudi postala politična stranka, katere predsednik je postal France Tomšič. O tistih trenutkih je v intervjuju France Tomšič povedal, da so se januarja leta 1989 do nastanka stranke dogodki odvijali kar sami od sebe.
Pred 30 leti, natančneje 1. 3. 1990, je France Tomšič postal tudi prvi predsednik konfederacije neodvisnih sindikatov – Neodvisnost in takrat je vodenje SDZS predal tudi v roke dr. Jožetu Pučniku. Dve leti je bil France Tomšič tudi poslanec in jeseni leta 1992 je kandidiral za predsednika Republike Slovenije. Do leta 1997 je bil nato predsednik v sindikatu KNSS – Neodvisnost, ko se je umaknil iz političnega in družbenega življenja.
Zaradi vseh navedenih dejstev in boja Franceta Tomšiča za delavske pravice v Delavski zvezi SDS čutimo dolžnost, da se ob njegovi smrti poklonimo njegovemu delu na zadnjem počivališču, ki ga je France Tomšič našel na Žalah v Kamniku. Žal nam je letos nevidna grožnja, kot je dogodke v Sloveniji in svetu poimenoval naslednik Franceta Tomšiča Janez Janša, prekrižala načrte, da bi tudi letos na njegov grob položili cvetje in se mu poklonili s kratkim nagovorom. Kljub vsemu nas v Delavski zvezi SDS to ni ustavilo, ampak se Franceta Tomšiča spominjamo z nekaj kratkimi besedami in spomini na njegovo neomajno voljo, ki naj nas tudi danes vodi skozi te težke trenutke.
Delavska zveza SDS
